Vodič
Prezračevanje v času ogrevanja
Do naravnega zračenja pride zaradi povsem enostavnih fizikalnih zakonitosti oziroma zaradi razlike v temperaturi med zunanjim okoljem ter notranjimi prostori: ker je v stanovanju oziroma v hiši topleje kot zunaj, pride do razlike v tlakih (zaradi gostote zraka), in zrak se prične gibati. K temu lahko pripomore tudi veter, ki naravno zračenje še pospeši, saj ustvarja nadtlak in podtlak.
Kako zagotoviti učinkovito zračenje v času ogrevanja?
Kljub temu, da zrak iz zunanjosti prihaja v naš dom skozi različne manjše odprtine, ki jim pogosto ne posvečamo pozornosti (zračniki, inštalacije) ter tudi ob stavbnem pohištvu (škatla za rolete, zračniki v okvirih oken in vrat), je treba pozimi poskrbeti za dodatno zračenje, s pomočjo katerega zamenjamo celoten zrak v domu. Za to najlaže poskrbimo s kratkotrajnim intenzivnim zračenjem, ali pa z dlje časa trajajočim blagim zračenjem.
Daljše zračenje, ki ga predstavljajo predvsem na nagib odprta okna, se marsikomu zdi najboljša rešitev, vendar žal ni tako. Če pustimo okno odprto na nagib več ur ali celo preko noči, se zrak v prostoru res lahko kar nekajkrat zamenja, a to je zaradi stroškov pri ogrevanju precej neracionalno. Veliko bolje se je odločiti za intenzivno prezračevanje, za katerega zadostuje, da na stežaj za 5 ali 10 minut odpremo okna in vrata ter tako ustvarimo malo prepiha – zrak se bo zamenjal precej hitro, ker bo zračenje časovno omejeno, pa ne bo prišlo do velike ohladitve. Kadar v prostoru na stežaj odpremo okna in vrata, za zračenje zadostuje do pet minut, pri samo na stežaj odprtem oknu do deset minut, pri zgolj na nagib odprtem oknu pa lahko traja kar 60 minut, da se zrak v prostoru zamenja – in v tem času dejansko pride do opazne ohladitve.
Kako pogosto naj bi pozimi zračili?
Večinoma se priporoča, da dom prezračimo večkrat na dan oziroma vsaj dvakrat. Če je zračenje intenzivno in kratkotrajno, s tem ne bi smelo biti težav, saj lahko zračimo pet minut zjutraj (pred odhodom v službo), pet minut ob vrnitvi domov in pet minut pred spanjem. Če svoj dom ne ogrevate konstantno (na primer zakurite peč na polena ali kamin po potrebi), je najbolje zračiti pred pričetkom ogrevanja (torej kar med tem, ko pripravljate drva).
Zračenje ni pomembno zgolj zaradi dotoka kisika
Izkušnje preteklih let nas tudi v Sloveniji učijo, da je potrebno biti pri ogrevanju pozoren na stopnjo ogljikovega monoksida – ta se sprošča tako pri nepopolnem izgorevanju plina kot kurilnega olja, drv in premoga. Pri nas je vsako leto kar nekaj zastrupitev (ki se končajo tudi s smrtjo), zato velja zračenju nameniti več pozornosti.
Zračenje je pomembno tudi zaradi količine vlage v našem domu. Kljub temu, da se pozimi zaradi ogrevanja veliko ukvarjamo s suhim zrakom, ki je neprijeten in nezdrav za bivanje, marsikdo z dolgotrajnim blagim zračenjem naredi zrak še bolj suh. Kljub temu, da se nam zdi zunanji zrak svež, je ta namreč pozimi precej bolj suh kot poleti – in mišljenje, da bo dolgotrajno zračenje prineslo v dom več vlage ne drži.
Vir: SLONEP
Preberite še:
- COVID prezračevanje
- Hlajenje stanovanja
- Kakšne so prednosti in slabosti uporabe peletnih peči?
- Povečanje učinkovitosti rabe energije s soproizvodnjo
- Se vam toplotna črpalka "izplača"?
- Priporočljive temperature za ogrevanje
- Sestava solarnega sistema za ogrevanje vode
- Uporaba drv za ogrevanje – cenejša izbira v zimskih mesecih
- Kurilna sezona: zastrupitev z ogljikovim monoksidom
- Preveč vlage v domu?
- Toplozračno ogrevanje
- Šamot pomaga ohranjati toploto
- Agregat je potraten, a pogosto edina rešitev
- Postavitev dimnika
- Pasivna gradnja
- Vzdrževanje klimatske naprave
- Sončna energija za ogrevanje stavb
- Ideje za postavitev kamina
- Toplotne črpalke za ogrevanje stavb
- Kamin na polena, plin ali elektriko
- Ogrevanje z lesno biomaso
- Ogrevanje sanitarne vode s soncem
- Kamin in lončena peč
- Topel dom za vsakogar