Talno ogrevanje
Talno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzamejo vlogo ogrevala tla. Nosilec toplote je voda, ki kroži skozi cevi, zalite z betonom. Toplota se prenaša na talno konstrukcijo in ta ogreva zrak v prostoru. Talno gretje se največkrat uporablja za samostojno ogrevanje stanovanjskih hiš, industrijskih objektov, površin okrog bazenov, vhodov v hiše in toplih gred.
Zaradi svojih pozitivnih lastnosti, se talno ogrevanje vedno bolj uveljavlja pri novogradnjah. Prednosti so predvsem slednje:
- enakomerna razporeditev toplote od tal do stropa;
- v prostorih ni vidnih grelnih naprav;
- enostavna in hitra montaža;
- izgube energije med zračenjem so manjše kakor v prostorih, kjer so radiatorji nameščeni pod okni;
- nižji stroški ogrevanja v povprečju za 6 do 12 %;
- manjše dvigovanje in kroženje prahu po prostoru zaradi počasnega gibanja zraka;
- večja relativna vlaga zraka oz. manjša izsušenost zraka v bivalnih prostorih;
- z zdravstvenega vidika je talno gretje popolnoma varno (pri zmernih temperaturah in upoštevanju navodil za uporabo).
Pri talnem ogrevanju objekta predstavlja pomembno prednost večja ogrevalna površina, ki oddaja med 50 % in 80 % toplote s sevanjem (pri radiatorskem zgolj 30 %) in doseže enako toploto prostora s stopinjo do dve nižjo temperaturo, kar pomeni 6 do 12 % prihranek energije. Zaradi manjše temperature ogrevne vode v talnem sistemu ogrevanja je zrak v bivalnih prostorih bistveno manj izsušen.
Poleg tega talno ogrevanje prostorov zagotavlja tudi višjo temperaturo tal, in sicer povprečno med 20° C in 29° C, medtem, ko se pri radiatorskem ogrevanju ta giblje med 15° C in 18° C. Kljub temu je potrebno temperaturo tal omejiti. V prostorih, v katerih se zadržujemo daljši čas, je najvišja priporočena temperatura tal 25° C.
Sistem talnega gretja zelo ugodno vpliva na občutek udobja v prostoru, vendar ima tudi nekaj slabosti. Glavne slabosti so:
- mesto morebitne okvare težko najdemo, ker so cevi zalite z betonom, zato so popravila draga;
- slaba odzivnost na hitre spremembe temperature v prostoru;
- talne obloge zmanjšujejo učinek ogrevanja;
- horizontalna lega klasičnih cevi otežuje odzračevanje.
Pri talnem gretju je zelo pomembno, katero vrsto talne obloge bomo uporabili. Določiti jo moramo že pred montažo, saj je od tega odvisna vrsta uporabljenih cevi, višina temperature ogrevane vode in način polaganja cevi. Pri izbiri talnih oblog se moramo pred nakupom pozanimati o materialu in njegovi toplotni prevodnosti.
Talne obloge najbolj primerne za talno ogrevanje so:
- laminati;
- linolej;
- parketi (razen parket iz lesa bukve);
- kamen;
- keramika;
- kvalitetne tekstilne talne obloge.
Za oblaganje talno ogrevanih prostorov je neprimerna pluta (ni trpežna kot ostali materiali in je zato bolj podvržena k obrabi) in nekvalitetne tekstilne talne obloge, pri katerih lahko popusti lepilo pri visokih temperaturah in povzroči nastajanje mehurjev na talnih oblogah.
Električno talno ogrevanje
Poleg klasičnega talnega ogrevanja z vodo, poznamo tudi električno talno ogrevanje. Enako kot klasično talno ogrevanje lahko tudi električno uporabljamo kot osnovno ali dodatno ogrevanje. Poznamo več načinov izvedbe električnih talnih ogrevanj:
- sistemi z bakrenimi žicami;
- sistem grelnega kabla, ki je pritrjen na mrežo iz steklenih vlaken;
- sistem grelne kovinske folije;
- sistem aluminijastega grelnega traku.
Prednosti takšnega načina ogrevanja pred klasičnim so nižji stroški naložbe, preprosta montaža, ki jo lahko opravi vsak sam, enostavna regulacija temperature in dolga življenjska doba. Ena izmed glavnih prednosti je tudi ta, da električno talno ogrevanje lahko vgradimo na vse vrste talnih oblog.