Vrste klimatizerjev
V osnovi se uporabljajo dvo- ali večdelne lokalne klimatske naprave, pri katerih je del naprave nameščen v prostoru in del naprave na zunanjem delu stavbe. Enodelne klimatske naprave skorajda niso več v uporabi. Vse popularnejše pa postajajo mobilne klimatske naprave, ki so sestavljene iz enega dela in jih lahko prenašamo iz prostora v prostor, glede na potrebe.
Nekatere izmed klimatskih naprav imajo vgrajen inverter, to je frekvenčna regulacija vrtljajev kompresorja, kar omogoča natančno prilagajanje trenutnim potrebam po hladu in 40 % manjšo porabo električne energije zaradi redkejših zagonov kompresorja. Vse pogosteje v klimatske naprave vgrajujejo tudi ionizatorje, ki ustvarijo večjo koncentracijo negativnih ionov v prostoru, kar zrak približa naravnemu in O2 prho, ki skrbi za povečanje koncentracije kisika v zraku v prostoru. Poleg tega so na tržišču na voljo različni filtri, ki opravljajo različne naloge, od elektrostatičnega filtra, ki zadržuje prah, bakterije in pelod iz zraka, ki krožijo preko notranje enote, do filtrov, ki iz zraka izločijo vonjave, kot sta ogleni filter in zeolitni filter pa vse do osvežilnega filtra, ki omogoča uporabo eteričnih olj.
Pri večdelnih individualnih klimatskih napravah lahko izbiramo med napravami za klasično hlajenje ali napravami, ki se lahko uporabljajo tudi za ogrevanje v prehodnem obdobju in napravami, ki skrbijo za lokalno regulacijo vlažnosti v prostoru. Pri prehodnem ogrevanju deluje klimatizator v nasprotni smeri kot navadno, in sicer ogreva zrak v prostoru, v katerem je nameščen. Deluje na principu toplotne črpalke, kar pomeni, da lahko prostor ogreva z močjo 3.000 W pri priključni moči zgolj 900 W, kar povečuje ekonomičnost ogrevanja.
Pri sodobnih novogradnjah, predvsem večjih objektov, se vse pogosteje odločajo za izvedbo centralne klimatizacije prostorov. Izvedena je preko kovinskih ali plastičnih odvodnih in dovodnih kanalov do klimatiziranih prostorov, ki morajo biti razpeljani tako, da se v prostorih vzpostavi prisilno kroženje zraka. Pri tem svež zrak običajno vodimo do prenosnika toplote, s katerim prenesemo toploto med odpadnim in svežim zrakom in na ta način zmanjšamo toplotne izgube pozimi in toplotne odbitke v poletnem času. Z dovodnim ventilatorjem po kanalu vpihujemo svež zrak v prostore, z odvodnim pa sesamo odpadni zrak iz prostorov. Za dodatno ogrevanje oz. hlajenje zraka uporabljamo ločeni napravi za pripravo toplega in hladnega medija.