Razvodna mreža centralnega sistema
Razvodno mrežo centralnega sistema ogrevanja tvorijo cevi, ki povezujejo celoten sistem centralne kurjave. Na ta način omogočajo transport vode od kotla do ogrevalnih teles in nazaj. Hitrost pretoka vode znaša med 0,3 in 1,0 m/s. Za ogrevanje uporabljamo eno- in dvocevne sisteme, vsak od njiju ima določene prednosti in določene pomanjkljivosti. Dvocevni sistem je nekoliko zahtevnejši, za samo izvedbo pa tudi potrebujemo več cevi, zato je tudi nekoliko dražji. Enocevni sistem je priljubljen predvsem za etažno ogrevanje, ker omogoča meritev porabe toplote, s posebnimi merilniki, ki se namestijo pred vsako od stanovanj oz. etaž. Razlika med obema je predvsem v tem, da vsa ogrevala dvocevnih sistemov dobijo enako temperaturo ogrevne vode, medtem ko je pri enocevnih sistemih voda, ki priteče v prvo ogrevalo najtoplejša, v vsakem od naslednjih pa ima nekoliko nižjo temperaturo.
Inštalacije cevi, po katerih kroži vroča voda, so lahko nevidne, torej vgrajene v stene objekta, ali vidno nameščene v prostoru. Cevi so lahko izdelane iz navadnega jekla, bakra ali pa tudi iz umetnih materialov. Prednost kovinskih cevi je večja obstojnost, pri tem pa je inštalacija jeklenih cevi, zaradi zahtevnega krivljenja, težavna in zamudna. Tako jeklene cevi vedno pogosteje nadomeščajo bakrene, vse bolj popularna pa je tudi uporaba cevi, izdelanih iz umetnih materialov. Te so izredno prožne, kar bistveno olajša njihovo nameščanje, imajo majhno maso in tako ne predstavljajo dodatne obremenitve stenam oz. tlom, hkrati pa zelo dobro dušijo zvok. Ker imajo zelo gladke stene, so padci tlaka bistveno nižji kot pri bakrenih ali celo jeklenih ceveh. Pri inštalaciji cevi centralnega sistema ogrevanja je treba poskrbeti tudi za njihovo ustrezno izolacijo, ki je še posebej pomembna takrat, kadar cevi potekajo skozi prostore, ki jih v hladnejših mesecih ne ogrevamo.