Pasivna gradnja
Pasivna hiša in »pasivna hiša«
Pasivna hiša je blagovna znamka. Koncept je razvil nemški gradbeni fizik dr. Wolfgang Feist in leta 1991 zgradil pilotni objekt, leta 1998 pa pripravil interni standard Pasivnih hiš PH. V Evropi je zgrajenih na tisoče pasivnih hiš, še več pa zgolj tako imenovanih, saj je »pasivna hiša« postal generični pojem. Zgolj vgradnja posameznih komponent, primernih za PH, ni dovolj, da bi stavba postala pasivna. Za doseganje standarda PH je potreben integralni načrt, kjer so posamezne komponente smiselno povezane in vgrajene, brez kompromisov. Bistvene lastnosti PH so odlična toplotna izolacija ovoja stavbe, energijsko učinkovita okna, toplotni ovoj brez toplotnih mostov, majhna raba energije, zrakotesnost, mehansko prezračevanje z vračanjem energije, omejena raba primarne energije... Za doseganje energijske učinkovitosti je poleg tega pomembna velikost, oblika in orientacija stavbe, razpored in toplotna hierarhija prostorov… Vse to, posredno, zagotavlja odlično kakovost bivanja ob majhni rabi energije. Pasivne hiše nudijo kakovostno bivalno ugodje zaradi primerne temperature obodnih ploskev, svežega in čistega zraka, primerne relativne vlažnosti notranjega zraka in velikega deleža dnevne svetlobe.Značilnosti pasivne hiše so: kakovostni bivalni pogoji in majhna raba energije. Marsikateri samograditelj zanemari pomen bivalnih pogojev in narobe razume koncept PH. Zato se mnenja o pasivni gradnji zelo razlikujejo, najdemo velike zagovornike in velike nasprotnike. Kako je možno, da je raba energije ogrevanja v PH vsaj desetkrat manjša od rabe energije v obstoječih hišah, kakovost bivanja pa neprimerljivo boljša? Vsi detajli gradnje so optimirani. Toplotna izolacije cele stavbe je neprekinjena, kar pomeni, da so toplotno izolirani tudi temelji. Kjer je možno, se PH postavi na toplotno izolirano temeljno ploščo. Prav tako so vsa mesta, kjer bi lahko nastali toplotni mostovi in uhajanje toplote, tako konstruirana, da toplota ostaja v hiši, konstrukcija pa se ne ohladi. Dalje, okna imajo učinkovito zasteklitev in okenske okvire; toplotne izgube skozi okna so primerljive toplotnim dobitkom zaradi sončnega sevanja. Ne nazadnje, pri običajni netesni hiši velike toplote uhaja skupaj z zrakom, pasivna hiša pa je zrakotesna. Ker pa mora biti v vsaki hiši kakovosten notranji zrak, je vgrajena prezračevalna naprava z vračanjem energije odpadnega zraka. Vsi ti ukrepi, skupaj s pravilno rabo stavbe, zagotavljajo majhno rabo energije. Seveda je tudi v pasivni hiši možno odpreti okno, ravno tako se bo ohladila kot klasična, le ko bo lastnik zaprl okno, se bo malo počasneje ogrela. Posebno pazljivo pa mora biti načrtovanje rabe PH v toplem delu leta. Ne bi bilo smotrno, da bi pozimi varčevali z energijo, poleti pa bi jo zapravljali za hlajenje. Zato je poudarek na preprečevanju pregrevanja stavbe s senčenjem in na drugih ukrepih hlajenja, brez rabe energije.
Ali je pasivna gradnja dražja od standardne?
Izkušnje kažejo, da je lahko dobro projektirana pasivna hiša cenejša od klasične. Delno na račun kompaktne oblike in izkoriščenosti prostorov, delno zaradi enostavnejših instalacij, delno pa zaradi državnih nepovratnih sredstev. Vendar je lahko tudi občutno dražja, če v načrtovanju ni določena mejna cena. Poleg tega pa imajo investitorji pasivnih hiš pogosto še množico drugih želja, ki so povsem razumljive, vendar povečajo investicijo: sončno elektrarno, rabo deževnice, inteligentne instalacije… Pasivna gradnja je povsem drugačna od običajne. Zato morajo biti izvajalci vešči novih tehnologij. En sam slabo izveden detajl krepko poslabša značilnosti stavbe. Najhitreje so posebnostim pasivne gradnje prisluhnili proizvajalci montažnih hiš. Razumljivo: načrtovanje arhitekture, gradbenih detajlov, izdelava konstrukcijskih sklopov in postavitev montažne stavbe, vse to opravi eno podjetje, ki ob dokončanju investitorju tudi izroči dokazila o ustreznosti celotne stavbe. Pri masivni gradnji je malo drugače, na gradbišču se srečuje množica izvajalcev, vsak od njih je odgovoren le za svoje delo, za celoto nihče.
Kako do denarja in informacij?
Eko sklad nudi finančne spodbude in ugodne kredite za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stavb, poglejte na www.ekosklad.si. Čeprav je del sredstev nepovraten, naj bo naložba skrbno načrtovana in izvedena. Preglejte reference, obiščite primere dobre prakse, pogovorite se z uporabniki. Nato naročite projekt za izvedbo, primerjajte prejete ponudbe, izberite dobrega izvajalca… Za strokovne in nevtralne nasvete obiščite spletno energetsko svetovanje www.zenergija.si.
Matjaž Valenčič, energetski svetovalec
www.zenergija.si, maj 2013
Vir: SLONEP