Vodič
Priporočljive temperature za ogrevanje
Kakšne so priporočene temperature?
Priporočene temperature so nekoliko nižje od tistih, ki nas jih je večina pripravljenih sprejeti. Za bivalne prostore kot sta jedilnica in dnevna soba, se priporoča od 20 do 22 stopinj, za kuhinjo pa celo kakšna stopinja manj, saj se v njej veliko toplote nabere tudi zaradi uporabe gospodinjskih aparatov (toploto oddajajo tako aparati namenjeni kuhanju kot tudi hladilnik in pomivalni stroj).
V spalnih prostorih naj bi bila temperatura med 16 in 18 stopinjami, saj sicer spanec ni udoben. Tudi za sobo, v kateri spi dojenček, se z zdravstvenega stališča priporoča zgolj 18 stopinj.
Višje temperature so primerne za otroške sobe, v katerih se otroci igrajo in učijo, kjer je primernih čez dan 22 stopinj, od 22 do kar 24 stopinj pa je prava temperatura za kopalnico.
V pomožnih prostorih, kjer ogrevanje dejansko ni potrebno, običajno podkrbimo le, da ne pride do zmrzali – temperatura naj bo vsaj 6 stopinj.
Posebno pozornost velja nameniti temperaturi tal. Pri klasičnem ogrevanju nas pozimi lahko hitro zebe v stopala (temperatura je 15 do 18 stopinj), kar povzroči splošen občutek pomanjkanja toplote, zato je pač potrebno obuti copate. V hišah in stanovanjih s talnim ogrevanjem, pa je treba poskrbeti za prav nasprotno – da temperatura tal ni previsoka. Priporoča se temperatura tal 25 stopinj, še zlasti v prostorih, kjer se veliko zadržujemo ali kjer se otroci igrajo na tleh.
Kako zadržati toploto in kako varčevati
Eden najbolj učinkovitih načinov varčevanja pri ogrevanju je ta, da v prostorih znižamo temperaturo za stopinjo ali dve. Kadar imamo namesto 20 stopinj v prostoru 23 stopinj, so stroški ogrevanja večji za 18%.
Ogrevalna telesa naj bodo »prosta«. Če imamo grelno telo za pohištvom, prekrito z dolgo zaveso ali je kako drugače ovirano, je njegova učinkovitost precej manjša.
Poskrbeti je treba za dobro tesnjenje. Pozimi ne moremo menjati oken in vrat, lahko pa na mesto slabega tesnjenja namestimo tesnilni trak ali drugo temu namenjeno oviro (na primer igračo v obliki kače, ki služi prav temu namenu). Preverite tudi druga mesta, kjer se toplota izgublja: razne zračnike, mesta inštalacij in podobno. Nemalokrat se namreč izkaže, da toploto izgubljamo tam, kjer imamo omarico za telekomunikacije, skozi odzračevalnik za sušilni stroj, skozi kuhinjsko napo …
Veliko toplote se izgubi skozi okna, pa četudi so ta kakovostna – to se pozna zlasti takrat, kadar imamo večje steklene površine. V tem primeru je priporočljivo, da čez nož spustimo rolete, zastremo žaluzije in zagrnemo zavese. Podnevi pa je ravno obratno – pred jutranjim odhodom od doma jih odgrnemo, še zlasti takrat, kadar naj bi bil dan sončen.
Vir: SLONEP
Preberite še:
- Prezračevanje v času ogrevanja
- COVID prezračevanje
- Hlajenje stanovanja
- Kakšne so prednosti in slabosti uporabe peletnih peči?
- Povečanje učinkovitosti rabe energije s soproizvodnjo
- Se vam toplotna črpalka "izplača"?
- Sestava solarnega sistema za ogrevanje vode
- Uporaba drv za ogrevanje – cenejša izbira v zimskih mesecih
- Kurilna sezona: zastrupitev z ogljikovim monoksidom
- Preveč vlage v domu?
- Toplozračno ogrevanje
- Šamot pomaga ohranjati toploto
- Agregat je potraten, a pogosto edina rešitev
- Postavitev dimnika
- Pasivna gradnja
- Vzdrževanje klimatske naprave
- Sončna energija za ogrevanje stavb
- Ideje za postavitev kamina
- Toplotne črpalke za ogrevanje stavb
- Kamin na polena, plin ali elektriko
- Ogrevanje z lesno biomaso
- Ogrevanje sanitarne vode s soncem
- Kamin in lončena peč
- Topel dom za vsakogar