Kurilna sezona: zastrupitev z ogljikovim monoksidom
Zastrupitve z ogljikovim monoksidom še zdaleč niso nekaj, o čemer beremo zgolj v časopisih, nas pa ne morejo doleteti – kljub opozorilom imamo v Sloveniji namreč vsako leto več deset smrtnih primerov. In čeprav je največ zastrupitev dejansko v času ogrevalne sezone, lahko pride do njih tudi poleti – zaradi gretja vode ipd.
Zakaj pride do zastrupitve?
Ogljikovega monoksida ne moremo zaznati s čutili. Je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju plina, kurilnega olja, drv, premoga ipd. V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega monoksida naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode (plinski »bojlerji«), ali celo pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku oziroma ventilacijskem sistemu. V bivalne prostore stanovanj ali hiš lahko prodre tudi iz kleti s pečjo, iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem, ali iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem. Še večja je nevarnost zastrupitve v prostorih, ki jih ne uporabljamo redno (na primer v vikend hišicah), saj tam slabše skrbimo tako za vzdrževanje ogrevalnega sistema kot za zračenje. Do zastrupitve z ogljikovim monoksidom lahko pride celo na delno zastekljenem gostilniškem vrtu, dobro ogrevanem s prenosnimi plinskimi gorilniki.
Znaki zastrupitve
Znaki zastrupitve so podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze: glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, omotičnost, oslabelost in poslabšanje osnovne bolezni (npr. kroničnega bronhitisa ali angine pektoris). Kasneje pride do hujšega glavobola, zaspanosti, zmedenosti, motenj vida, težav pri razmišljanju in pospešenega bitja srca. Na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanju tako največkrat pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest ali se pojavijo krči.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom se potrdi z merjenjem nivoja tega plina v krvi. Kadar nam uspe smrti zaradi zastrupitve ubežati, lahko ostanejo dolgotrajne posledice: trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli.
Detektor ogljikovega monoksida
Detektor ogljikovega monoksida ni isto kot detektor doma ali plina propan butan, zato se pred nakupom prepričajte, da naprava dejansko opozarja na ogljikov monoksid. Detektor je najbolje postaviti v osrednji bivalni prostor ali v prostor, v katerem se nahaja naprava, pri kateri bi lahko prišlo do nastajanja ogljikovega monoksida. Detektorja ne nameščajte visoko, saj se ogljikov monoksid kopiči od tal navzgor – je namreč težji od običajnega zraka.
Kadar se naprava oglasi oziroma vas z alarmom opozori na povišano koncentracijo ogljikovega monoksida, zapustite stanovanje oziroma hišo. Vrata oziroma tudi okna pustite odprta, pokličite pomoč (112) in se v dom ne vračajte.
Vir: SLONEP
Preberite še:
- Prezračevanje v času ogrevanja
- COVID prezračevanje
- Hlajenje stanovanja
- Kakšne so prednosti in slabosti uporabe peletnih peči?
- Povečanje učinkovitosti rabe energije s soproizvodnjo
- Se vam toplotna črpalka "izplača"?
- Priporočljive temperature za ogrevanje
- Sestava solarnega sistema za ogrevanje vode
- Uporaba drv za ogrevanje – cenejša izbira v zimskih mesecih
- Preveč vlage v domu?
- Toplozračno ogrevanje
- Šamot pomaga ohranjati toploto
- Agregat je potraten, a pogosto edina rešitev
- Postavitev dimnika
- Pasivna gradnja
- Vzdrževanje klimatske naprave
- Sončna energija za ogrevanje stavb
- Ideje za postavitev kamina
- Toplotne črpalke za ogrevanje stavb
- Kamin na polena, plin ali elektriko
- Ogrevanje z lesno biomaso
- Ogrevanje sanitarne vode s soncem
- Kamin in lončena peč
- Topel dom za vsakogar