Rastline in voda

Vremenske skrajnosti, dolga sušna obdobja ali tedni dežja, so zadnja leta vse pogostejše. To, da se moramo ubadati enkrat s težavami, ki jih povzroča suša, že čez dva meseca pa imamo poplave, kliče po reševanju težav na državni ravni. Žal se za zdaj stvari ne premaknejo nikamor, navkljub opozorilom in težnjam strokovnjakov. Zbiranje meteorne vode v zbiralnikih na naših vrtovih, varčevanje s pitno vodo in ukrepi, ki se jih držimo, pa vsaj malo pripomorejo ublažiti vsesplošni problem. Vsak posameznik lahko prispeva svoj kamenček v veliki mozaik.

Kaj lahko naredimo, da bodo naše rastline manj odvisne od vode?

Zelo pomembno je, kako bomo ravnali na vrtu, še preden nastopi poletje in z njim vročina in čas dopustov. Preventivni ukrepi bodo pomagali zmanjšati potrebe po vodi in zalivanju ter omogočili, da rastline preživijo brez zalivanja vsaj kakšen teden dni, ko nas ne bo doma.

Ustvarimo visokokakovostna živa tla. Kakovostna, s humusom bogata tla bolje zadržujejo vodo, kajti humus vodo dobro vpija in jo tudi dalj časa skladišči. Humus nastaja iz odmrlega in razpadajočega organskega materiala s pomočjo v tleh živečih organizmov. Zato poskrbimo, da bodo v tleh zanje čim bolj ugodne razmere. Gnojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, ne hodimo po gredah in jih ne prekopavajmo, sadimo metuljnice in druge rastline za zeleno gnojenje. Tla zastiramo. Takoj ko odrežemo vrtnino, tisti del zemlje zastremo. Ko izpraznimo večje površine, posejemo pokrivne rastline. Z zastirko preprečimo izhlapevanje vode s površine tal in s tem nepotrebno izgubo vode. Zemlja je bolj odporna proti suši. Zastirka preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih ter preprečuje zbijanje tal. Hkrati bogati tla s humusom. Vseeno pazimo, da zastirka ni predebela, da voda in zrak prideta do zemlje.

Preveč težka glinasta tla le s težavo prepuščajo vodo, zato jih zrahljamo z dodatkom kremenčevega peska, apna in organskih snovi. Preveč lahka peščena tla, ki slabo zadržujejo vodo, izboljšamo z dodatkom glinastih materialov in organskih snovi.

Gredice preoblikujmo v dvignjene grede. Ob nalivih odvečna voda odteka z gred in pronica ob vznožju, kjer jo tla vsrkajo vase in kjer služi kot zaloga za sušna obdobja. Rastline, ki potrebujejo več vode, sadimo v grede, oblikovane v kraterje. Vsaj del trate spremenimo v naravni travnik s travniškim cvetjem, ki ga ne bo treba negovati.

Plastičen zbiralnik vode na pobočju je popolnoma preraščen s kosteničevjem. Tako ne deluje kot tujek v naravnem okolju.

Varčujmo s pitno vodo in porabljajmo za zalivanje rastlin tako imenovano sivo vodo. Ko peremo solato in drugo zelenjavo, ne puščajmo umazane vode, da teče naravnost v odtok, ampak imejmo v umivalniku večjo posodo, v kateri se bo ta voda zbirala. Ko se posoda napolni, vodo prelijemo v zalivalke ali večje posode in shranimo za zalivanje.

Na preostali del posejmo travne mešanice, ki bolje prenašajo sušo. V sušnih dneh zelenico kosimo višje kot po navadi, najbolje na 4-5 cm od tal.

Okrasne grede zasadimo s trajnicami, ki dobro prenašajo sonce in sušo. Naštejmo jih le nekaj: mačja meta, nageljni, rman, mlečki, pajčolanka, svetlin, kadulje, krvomočnica, perunike, mečki. Na predele, ki so posebej izpostavljeni močnemu popoldanskemu soncu in kjer ni veliko zemlje, zasadimo sukulentne rastline, kot so hermelike, netreski in homulice.

Pod žlebovi namestimo sode, v katerih se bo zbirala deževnica. Še bolje bo, če si omislimo večje zbiralnike vode. Postavimo jih na naj višjo točko na vrtu, kar nam bo olajšalo zalivanje oziroma namakanje.

Če imate sadovnjak ali vrt na pobočju, izkopljite po pobočju prečne plitve jarke. Jarki prestrežejo površinsko vodo, ki teče po pobočju, in pripomorejo k temu, da se vpije v vrhnjo plast, namesto da steče naravnost navzdol. Tudi s terasami zmanjšamo izgubo vode.

Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Izparevanje vode bo manjše, preprečimo pa tudi ožige listov. Za zalivanje si vzemimo čas. Zalivamo bolj poredko in takrat obilneje, saj s tem spodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine. Te bodo v sušnih dneh lažje črpale vodo iz globljih plasti tal. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih. Da se prepričamo, ali smo zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin.

Trik s plastenko 1

Plastenko napolnimo z vodo in jo obrnjeno z grlom navzdol zarijemo v zemljo, tako trdno, da stoji pokonci. Voda v plastenki mora mirovati. Če voda hitro odteka, smo jo premalo zapičili v tla. Po navadi se sliši tudi klokotanje vode. V večji lonec ali k rastlini, ki potrebuje več vode, zapičimo več plastenk.

S takim načinom si pomagamo vsaj za 3 dni. Seveda je vse odvisno tudi od trenutnih temperatur.

Trik s plastenko 2

Litrsko plastenko po straneh na gosto preluknjamo in zakopljemo z grlom navzgor v zemljo. Vanjo nalijemo vodo. Skozi luknjice bo voda počasi pronicala v okoliško zemljo. Mi pa samo poskrbimo, da bo plastenka vedno polna vode.

Več: http://www.emka.si/ekolosko-vrtnarjenje-za-vsakogar/PR/18215...

Vir: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Založba Mladinska knjiga

Dodaj v: