Vodič

Rastline in voda

Vremenske skrajnosti, dolga sušna obdobja ali tedni dežja, so zadnja leta vse pogostejše. To, da se moramo ubadati enkrat s težavami, ki jih povzroča suša, že čez dva meseca pa imamo poplave, kliče po reševanju težav na državni rav­ni. Žal se za zdaj stvari ne premaknejo nikamor, navkljub opozorilom in težnjam strokovnjakov. Zbiranje meteorne vode v zbiralnikih na naših vrtovih, varčevanje s pitno vodo in ukrepi, ki se jih držimo, pa vsaj malo pripomorejo ublažiti vsesplošni problem. Vsak posameznik lahko prispeva svoj kamenček v veliki mozaik.

Kaj lahko naredimo, da bodo naše rastline manj odvisne od vode?

Zelo pomembno je, kako bomo ravnali na vrtu, še preden nastopi poletje in z njim vročina in čas dopustov. Preventivni ukrepi bodo poma­gali zmanjšati potrebe po vodi in zalivanju ter omogočili, da rastline preživijo brez zalivanja vsaj kakšen teden dni, ko nas ne bo doma.

Ustvarimo visokokakovostna živa tla. Kako­vostna, s humusom bogata tla bolje zadržujejo vodo, kajti humus vodo dobro vpija in jo tudi dalj časa skladišči. Humus nastaja iz odmrlega in razpadajočega organskega materiala s po­močjo v tleh živečih organizmov. Zato poskr­bimo, da bodo v tleh zanje čim bolj ugodne razmere. Gnojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, ne hodimo po gre­dah in jih ne prekopavajmo, sadimo metuljnice in druge rastline za zeleno gnojenje. Tla zastira­mo. Takoj ko odrežemo vrtnino, tisti del zemlje zastremo. Ko izpraznimo večje površine, pose­jemo pokrivne rastline. Z zastirko preprečimo izhlapevanje vode s površine tal in s tem nepo­trebno izgubo vode. Zemlja je bolj odporna proti suši. Zastirka preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih ter preprečuje zbijanje tal. Hkrati bogati tla s humusom. Vseeno pazimo, da zastirka ni predebela, da voda in zrak pride­ta do zemlje.

Preveč težka glinasta tla le s težavo prepušča­jo vodo, zato jih zrahljamo z dodatkom kremen­čevega peska, apna in organskih snovi. Preveč lahka peščena tla, ki slabo zadržujejo vodo, izboljšamo z dodatkom glinastih materialov in organskih snovi.

Gredice preoblikujmo v dvignjene grede. Ob nalivih odvečna voda odteka z gred in pronica ob vznožju, kjer jo tla vsrkajo vase in kjer služi kot zaloga za sušna obdobja. Rastline, ki potrebujejo več vode, sadimo v grede, oblikovane v kraterje. Vsaj del trate spremenimo v naravni travnik s travniškim cvetjem, ki ga ne bo treba negovati.

Plastičen zbiralnik vode na pobočju je popolnoma preraščen s kosteničevjem. Tako ne deluje kot tujek v naravnem okolju.

Varčujmo s pitno vodo in porabljajmo za zalivanje rastlin tako imenovano sivo vodo. Ko peremo solato in drugo zele­njavo, ne puščajmo umazane vode, da teče naravnost v odtok, ampak imejmo v umivalniku večjo posodo, v kateri se bo ta voda zbirala. Ko se posoda na­polni, vodo prelijemo v zalivalke ali več­je posode in shranimo za zalivanje.
 
 

Na preostali del posejmo travne mešanice, ki bolje prenašajo sušo. V sušnih dneh zelenico kosimo višje kot po navadi, najbolje na 4-5 cm od tal.

Okrasne grede zasadimo s trajnicami, ki dob­ro prenašajo sonce in sušo. Naštejmo jih le ne­kaj: mačja meta, nageljni, rman, mlečki, pajčo­lanka, svetlin, kadulje, krvomočnica, perunike, mečki. Na predele, ki so posebej izpostavljeni močnemu popoldanskemu soncu in kjer ni veli­ko zemlje, zasadimo sukulentne rastline, kot so hermelike, netreski in homulice.

Pod žlebovi namestimo sode, v katerih se bo zbirala deževnica. Še bolje bo, če si omislimo večje zbiralnike vode. Postavimo jih na naj višjo točko na vrtu, kar nam bo olajšalo zalivanje ozi­roma namakanje.

Če imate sadovnjak ali vrt na pobočju, izkop­ljite po pobočju prečne plitve jarke. Jarki prestrežejo površinsko vodo, ki teče po pobočju, in pripomorejo k temu, da se vpije v vrhnjo plast, namesto da steče naravnost navzdol. Tudi s terasami zmanjšamo izgubo vode.

Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Izparevanje vode bo manjše, preprečimo pa tudi ožige listov. Za zalivanje si vzemimo čas. Zaliva­mo bolj poredko in takrat obilneje, saj s tem spodbudimo rastline, da razvijejo globlje kore­nine. Te bodo v sušnih dneh lažje črpale vodo iz globljih plasti tal. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih. Da se prepričamo, ali smo zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin.

Trik s plastenko 1

Plastenko napolnimo z vodo in jo obr­njeno z grlom navzdol zarijemo v zem­ljo, tako trdno, da stoji pokonci. Voda v plastenki mora mirovati. Če voda hit­ro odteka, smo jo premalo zapičili v tla. Po navadi se sliši tudi klokotanje vode. V večji lonec ali k rastlini, ki potrebuje več vode, zapičimo več plastenk.

S takim načinom si pomagamo vsaj za 3 dni. Seveda je vse odvisno tudi od trenutnih temperatur.

Trik s plastenko 2

Litrsko plastenko po straneh na gosto preluknjamo in zakopljemo z grlom navzgor v zemljo. Vanjo nalijemo vodo. Skozi luknjice bo voda počasi pronicala v okoliško zemljo. Mi pa samo poskrbimo, da bo plastenka vedno polna vode.

Več: http://www.emka.si/ekolosko-vrtnarjenje-za-vsakogar/PR/18215...

Vir: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Založba Mladinska knjiga

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje