Vodič

Priprava sadovnjaka na zimo

Sadno drevje in grmovnice počasi zmanjšujejo ritem svojih aktivnosti in se predajajo zasluženemu počitku. Sezona je bila dolga in obilni pridelek je dodobra izmučil tudi največje korenjake. Naše misli pa so že usmerjene v naslednjo sezono. Za drevje bo treba še pred zimo poskrbeti, predvsem pa tlom povrniti, kar so korenine načrpale in naložile v pridelek in novo rast. Pozna jesen ni čas za rezanje sadnega drevja. Drevje je izmučeno od dolge in naporne sezone, zato je najbolje, da mu brez nepotrebnega stresa zagotovimo miren prehod v obdobje zimskega počitka.

Obiranje jagod

Ob zmanjševanju aktivnosti sadnih rastlin tudi škodljivci nimajo več kaj iskati v krošnji dreves. Listje je odpadlo, sokovi so usahnili, vse, kar je dobrega, pa se je naložilo v koreninah in deblu. Zato so se usmerili v iskanje zimskih bivališč, kjer naj bi na varnem dočakali novo prebujanje. Njihova pot vodi po debelejših vejah in deblu navzdol v tla, kjer se zabubijo, nekateri pa bodo našli ugodne pogoje tudi za lubjem in drugje na sadnih rastlinah. Da pa njihovo potovanje ne bo popolnoma brezskrbno, poskrbimo z nastavljanjem vab. Te so lahko lepljive ali zgolj takšne, ki jih bodo imeli škodljivci za idealno skrivališče pred prihajajočim zimskim mrazom. Z lepljivimi trakovi povijemo debelejše veje in deblo, prav tako pa tu nastavimo tudi vabe iz kartona, koruznice in drugega materiala. Te redno pregledujemo in jih čez čas odstranimo iz nasada s škodljivci vred. Tako bomo vsaj nekoliko omejili njihovo številčnost.

Zašita dreves pred divjadjo
Primer zašite mladega drevesa pred divjadjo

Kjer imamo sadno drevje v bližini gozda, obstaja verjetnost, da ga obiščejo gozdne živali. Zajec se lahko pojavi že v jesenskem času, najbolj pogost pa je pozimi. Škodljiv je predvsem mlademu sadnemu drevju z obžiranjem debla, najbolj pa mu teknejo jablane in hruške, medtem ko se nam za breskve ni treba bati. Najboljša zaščita pred njim je trdna žičnata ograja, debla pa lahko zaščitimo tudi s kovinsko mrežo, koruznico ipd. Na voljo so tudi odvračala, ki drevesa sicer zaščitijo, a je potrebno nanose stalno obnavljati. Tudi srnjad rada obiskuje sadno drevje in dela škodo z objedanjem popkov in mladih poganjkov. Odvračamo jih z obešanjem svetlečih rakov in premazovanjem drevja z odvračali.

Škropljenje sadovnjaka v tem času ni smiselno. Sprva sem tudi sam kot nadobudni agronom spremljal nasvete o vsakovrstnem škropljenju sadnega drevja. Potem pa smo začeli izpuščati najprej jesensko, nato pred pomladansko in kasneje sploh vsakršno škropljenje v sadovnjaku in zgodilo se ni nič pretresljivega. Seveda smo jonagolde in zlate delišese zamenjali z odpornimi sortami, kot so lonjon, jonatan, alkmene in druge. Tudi na vrtu lahko pride občasno do stanja, ko je potrebno zdravljenje s sredstvi za varstvo rastlin, vendar je mogoče v večini primerov veliko tega postoriti ročno, predvsem pa je pomembno izvajanje različnih preventivnih ukrepov.

Eno najpomembnejših sadjarskih opravil v času pred zimo je gnojenje. Sadne rastline lahko gnojimo z organskimi in rudninskimi gnojili z ustreznim razmerjem posameznih hranilnih elementov. Medtem ko vsebujejo organska gnojila poleg hranil tudi druge koristne snovi, ki zboljšujejo lastnost tal in delujejo dalj časa, pa so rudninska gnojila sestavljena zgolj iz pomembnejših hranilnih elementov. Ta so sicer potrebna za prehrano rastlin, ne obnavljajo pa humusa. Zato je najboljše kombiniranje obeh skupin gnojil v količinah, ki ustrezajo starosti in rodnosti posamezne rastline. Jesenska mineralna gnojila naj vsebujejo manj dušika in več drugih elementov, z dušikom pa bomo po potrebi dognojevali naslednjo pomlad ob odganjanju sadnih rastlin. Gnojila dodajamo tako, da po obodu krošnje z lopato nekoliko privzdignemo travno rušo in v nastalo zarezo nasujemo mineralno mešanico. Podobno lahko vnašamo v tla tudi organska gnojila, zaradi takšnega ravnanja pa bo požrešnost travne ruše manj izrazita.

Jabolka

Večina sadnih rastlin, ki jih gojimo v Sloveniji, je odpornih na nizke zimske temperature. Problem pa je, kadar posamezno sadno vrsto posadimo, kjer pogoji za njeno uspevanje niso najboljši. Aktinidija je vse bolj priljubljena tudi zunaj vinorodnih področjih. Podobno velja tudi za kaki, fige in drugo sadje, ki navadno uspeva v toplejših sredozemskih krajih. Sicer obstajajo tudi odpornejše sorte, ki prenesejo mnogo trše pogoje, kot njihovi sredozemski sorodniki, pa vendar je bolje, če jih pred zimo dodatno zaščitimo. Pri kiviju pustimo v spodnjem delu rasti kakšen čep ali reznik z očesi, podobno kot je navada pri trti. Ta del rastline pred zimo zaščitimo s povijanjem ali pokrivanjem s smrekovimi vejami. V primeru, da v hudem mrazu zgornji del pomrzne, bomo iz puščenega reznika v kratkem zapolnili nastalo praznino. Tudi kaki, predvsem mlajše rastline, je dobro poviti z zimsko tkanino, ki jo uporabljamo pri pokrivanju vrtnin na zelenjavnih gredah. Z beljenjem debla in debelejših vej pa bomo poskrbeli za spomladansko zaščito pred prezgodnjim pretakanjem sokov. Februarja in v začetku marca se namreč lahko v sončnem vremenu že pošteno ogreje, to pa premami predvsem mlajše rastline k prezgodnjemu pretakanju sokov. Ti nato ponoči, ko so temperature ponovno zimske, kristalizirajo in poškodujejo rastlinsko tkivo. Največkrat so takšne poškodbe vidne kot pokanje lesa, v hujših primerih pa lahko rastlina tudi propade.

Kadar listje še v novembru ne odpade z drevja, je možen vzrok za to pozno gnojenje z dušikom in za rast ugodna jesen. Ker obstaja zaradi velike listne površine nevarnost loma vej ob sneženju, lahko takšna drevesa poškropimo s 3 % ureo (dušično gnojilo) in listje požgemo, obenem pa se bo nekaj dušika absorbiralo v brste, kar se bo poznalo spomladi ob obilnejšem cvetenju.

Zadnji pobrani plodovi so najslajši, zato je dobro pustiti kakšna jabolka na drevesu, da prezorijo in se živo obarvajo ob menjavanju mraza, megle in jesenskega sonca. Tako bo krošnja bolj zanimiva tudi, ko bo odletel še zadnji list.

Besedilo in fotografije: Robert Mabič

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje