Vodič

Priprava okrasnega vrta na zimo

Vsako leto znova lahko občudujemo jesenske barve in se predajamo njihovemu razkošju. Jeseni pa bomo poskrbeli tudi za nekatera opravila, da bo naš vrt lep in bogat tudi v prihodnje. S pobiranjem semen enoletnic in drugih rastlin se bomo oborožili za prihodnje leto, trajne rastline pa oskrbimo z vsem potrebnim, da bodo kar najbolje prestale zimski čas. Z dodajanjem hranil jim tudi v naslednjem letu ne bo ničesar manjkalo. Tako se bodo lahko povsem brezskrbno prepustile cvetenju in njihova lepota bo najboljše poplačilo za naš trud.

Najprej poskrbimo za rastline, ki jih imamo v posodah. Občutljive vrste bomo preselili v zaščiten prostor, druge, ki ostanejo, pa zaščitili s povijanjem posod, ki morajo biti odporne na mraz. Ob tem je potreben tudi podroben pregled posameznih rastlin, še posebej tistih, ki jih nameravamo prezimiti. Pršicam in kaparjem bo novo rastno okolje prijalo in kaj lahko se zgodi, da bomo presenečeni nad količino lepljivega soka, izločenega ob sesanju. V zavarovan prostor bomo prestavili tudi gomolje in čebulice rastlin, kot so dalije in gladiole. Najprej jim porežemo stebla, nato pa jih pustimo, da se osušijo na jesenskem soncu. Sledi prebiranje in ločevanje, pospravljanje v kartonske škatle in skladiščenje. Lahko jih shranimo tudi v zaboju s peskom, ob občasnem pregledovanju pa odstranimo vse, ki kažejo znake bolezni. Označevanje sorte in barv cvetov je prav tako potrebno, da bomo spomladi vedeli kateri sorti gomolji ali čebulice pripadajo.

Večina rastlin v okrasnem vrtu, ki uspevajo že dalj časa, je odpornih na nizke zimske temperature. Zato z njimi ne bomo imeli veliko dela. Dodajanje mineralnih mešanic in organskih gnojil je pred zimo med najpomembnejšimi opravili. Tako bodo ostala tla rodna in sposobna prehraniti rastline. Pri novih zasaditvah za to poskrbimo pred sajenjem, na že oblikovanih gredah pa počakamo, da se rast popolnoma umiri. Predčasno gnojenje lahko sproži ponovno odganjanje, kar pred prihajajočo zimo vsekakor ni dobro. Če nimamo komposta ali uležanega hlevskega gnoja, pa lahko uporabimo tudi kupljene nadomestke. Gnojila enostavno razmečemo, kot da bi sejali, količino pa prilagodimo navodilom. Najprimernejši čas za gnojenje je v oblačnem, hladnem in deževnem vremenu. Dež bo gnojilo hitro spral v globlje dele rastišča, zato bodo izgube hranil neznatne.

Mnoge dobro ukoreninjene rastline so ustrezno pripravljene na izzive prihajajoče zime, izjema pa so mlade, ki smo jih šele pred kratkim posadili. Te še niso zadosti razvite, zato jih je moramo zavarovati. Metuljnike, sleze in magnolije zaščitimo z materialom iz jute ali z zimsko kopreno, občutljive trajnice pa prekrijemo s plastjo listja. Zaradi obilnejših padavin se lahko listna zaščita preveč zbije in rastline trpijo pomanjkanje zraka, kar lahko privede do gnitja in propada. Zato z rednim pregledovanjem poskrbimo, da zaščite delujejo brezhibno in služijo namenu. Preverimo tudi vse opore in postavimo nove ob pravkar posajenih rastlinah. Zimzelene mlade rastline se lahko tudi pozimi izsušijo, zato jih redno zalivamo, z zastirko pa zaščitimo korenine pred pozebo.

Pred zimo se izogibajmo vsakršnemu večjemu posegu s škarjami. Če za to nismo našli časa med letom, pustimo rastline tudi zdaj neobrezane, da v miru zaključijo vegetacijo. Tudi nekaterih trajnic ni treba takoj porezati. Mnoge imajo lep videz tudi po cvetenju, četudi bo takšno ravnanje morda krivo za osipanje semenja rumenega slamnika. Dolgo v zimo bodo ostale lepe tudi hermelike, vse dokler se ne bodo vdale po težo snega.

Jeseni po lepoti izstopajo okrasne trave, ki pa se popolnoma spremenijo ob dolgotrajnejšem deževju. Rezanje ni priporočljivo, saj ostanejo srčike brez potrebne zaščite. Mnoge trave so na splošno odporne na mraz, škodi pa jim pretirana vlaga in dolgotrajnejše zadrževanje vode. Zato jih je najbolje povezati v snope, kar je obenem praktično in lepo. Spodnje dele rastline lahko zavarujemo tudi s smrečjem, listjem ali z drugimi naravnimi materiali.

Vrtnic pred zimo ne obrezujemo, temveč za to poskrbimo prej. Odprta rezna mesta so namreč občutljiva tako na mraz kot na vdor škodljivih bolezni. Nekoliko jih okopljemo in osujemo ob dodajanju hlevskega gnoja, komposta in drugih organskih dodatkov, ki pa ne smejo biti tik ob rastlini. Če imamo v vrtu probleme z voluharjem, je gnojenje s hlevskim gnojem lahko vprašljivo zaradi obilja organskih snovi, ki ga privlačijo. Ob tem pa se lahko spotoma loti še korenin vrtnic in drugih rastlin v bližini. Plezalk prav tako ne obrezujemo, praviloma pa bi morali odstraniti le nastale šipke, ki pa so v tem času zanimivi zaradi živih barv. Starejših vrtnic ni treba posebej zavarovati, lahko pa jih nekoliko ogrnemo z zemljo. Če pa smo jeseni posadili nove vrtnice, ki še niso ukoreninjene, jih zavarujemo z osipanjem in smrečjem.

Trato bomo pred zimo še zadnjič pokosili, da ne bo previsoka. Redno odstranjevanje listja je pomembno, saj če leži predolgo na travi, le ta ni deležna zadostne mere kisika in svetlobe, kar ima za posledico odmiranje zaradi gnitja. Dodajanje kalija ima v tem času prednost pred ostalimi elementi. Pred zimo je rast trave zmanjšana, hkrati pa je povečana intenzivnost in razvoj koreninskega sistema. Medtem ko sta dušik in fosfor potrebna v času rasti, pa kalij krepi rastline, da so odpornejše tudi na snežno plesen. Ta je pogosta v letih z dolgotrajnejšo snežno odejo in ob obilju vlage.

Pred zimo bomo poskrbeli tudi za zadnje odstranjevanje plevelnih rastlin. Morda bomo posadili tudi kakšno novo rastlino, za kar imamo čas vse dokler tla ne zamrznejo. Vsekakor je izbira rastlin v drevesnicah dovolj pestra, da bomo našli kaj tudi zase.

Robert Mabič

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog