Vodič

Poletna suša in zalivanje




Suša, ki nas zadnja desetletja prizadene skoraj vsako poletje, ni problematična samo takrat, ko ne pade dovolj dežja, da bi bila zagotovljena normalna rast rastlin – še posebej nevarna je takrat, ko se zmanjša rezerva vode v podtalnicah in drugih vodnih virih. In takrat pride običajno do prepovedi zalivanja, kar pomeni, da sta ogrožena tako videz naših vrtov kot tudi pridelek domače hrane na njih.

Suša sicer ni odvisna zgolj od pomanjkanja padavin. Zelo pomemben dejavnik za nastanek suše so tudi temperature, ki povzročajo izhlapevanje, prav tako pa je zelo pomembna sestava tal. Tako lahko rastlinam pomagamo dlje časa zdržati brez padavin tudi tako, da izboljšamo kakovost prsti z dodajanjem komposta ali gnoja, ki pomagata zadrževati vodo, izhlapevanje pa lahko v poletni vročini preprečujemo z zastirkami – zemljo okoli rastlin v zelenjavnem vrtu prekrijemo s senom, v okrasnem vrtu pa lahko tudi z drevesno skorjo (oboje bo hkrati preprečilo tudi rast plevela in preprečilo velika nihanja v temperaturi tal).

Prilagoditev vrta


Večji del Slovenije se sicer ne šteje za sušnega, vendar v posameznih letih poletna suša prizadene tudi osrednjo Slovenijo, ne pa le tipično suhih predelov. To pomeni, da je potrebno tudi tu poskrbeti za primeren izbor rastlin in primerno poletno zalivanje oziroma namakanje. V osrednjem delu države seveda zgolj zaradi poletne suše ne gre zasaditi oljk, treba pa je pomisliti na to, da so primernejše rastline, ki potrebujejo nekaj manj vlage – zato so tudi pri nas za okrasni vrt vse bolj priljubljeni skalnjaki, ki vključujejo sukulente, mediteransko grmičevje, okrasne trave in podobno.

Nekaj povsem drugega pa je seveda zelenjavni vrt – tu se pač ne moremo odreči paradižniku in drugim zelenjadnicam, ki potrebujejo veliko vode, zato je potrebno pripraviti načrt oskrbe z vodo za zalivanje v poletnih mesecih. Najcenejše (in v času prepovedi tudi edino dovoljeno) je zalivanje z deževnico, ki jo je možno zbirati v podzemnih ali nadzemnih rezervoarjih. Težava je v tem, da je potrebno »skladiščiti« kar precej deževnice, saj rezervoar v velikosti kubičnega metra ne bo zdržal kaj dolgo. Za povprečen vrt je v dlje časa trajajočem obdobju brez padavin poleti potrebno imeti od 3 do 5 »kubikov« vode.

Deževnico je potrebno porabljati smiselno. Najslabše je zalivanje s pomočjo črpalke in pršilke, ki zaliva samodejno, saj prihaja pri tem do velikih izgub. Rastline je potrebno zalivati tik ob steblu, saj tako voda najlaže prodre do korenin. Pršenje, ob katerem se močijo listi in večja površina zemlje, s katere voda hitro izpareva, je nesmiselno.

Kaj pa zelenice?


Zelenica ob poletni vročini hitro izgubi svojo barvo in postane suha ter rjava in brez zalivanja ji ni pomoči. Je pa res, da pri tem trpi bolj estetski videz našega doma, medtem ko je pri suši na zelenjavnem vrtu dejansko prizadet pridelek hrane. Torej naj ima zelenjavni vrt vedno prednost pred zelenico.

Da bi vaša trava ostala zelena čim dlje, pa si lahko pomagate z nekaj preprostimi postopki. Tako spomladi kot jeseni velja poskrbeti za dobro gnojenje zelenice, da bo trava razvila močne in globoke korenine, torej bo v poletni suši bolj odporna. Prav tako pa v času visokih temperatur in pomanjkanja dežja nikar pretirano ne skrbite za košnjo – zelenico kosite poredko, rez pa naj bo nekoliko višji kot običajno.


Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje