Ameriške borovnice - lepi grmički, slastni sadeži
Ameriške borovnice se od gozdnih razlikujejo tako po okusu kot po tem, da rastejo na precej visokih grmih, ki lahko v višino merijo od 1,5 do 2,5 metra, ter imajo precej velike plodove. Nega grmičev je enostavna, pridelek je velik (tudi do 10 kg borovnic na grm), njihova življenjska doba je lahko tudi do 50 let, s sadeži pa se lahko sladkate že pri približno 4 leta starih grmih.
Ameriške borovnice so nizkokalorične, znižujejo krvni sladkor in imajo veliko hranilno vrednost, uporabljamo pa jih tako v prehrani kot v zdravilstvu. Prva zaradi tega se marsikdo odloči, da jih bo zasadil tudi na svojem vrtu.
Kako zasaditi borovnice?
Pogoj za uspešno rast ameriških borovnic je kisla prst, ki mora imeti pH vrednost med 3,5 in 5, to pa pomeni, da je običajno potrebno izkopati jame in vanje nasuti šoto ali humus imenovan borova iglavka. Jama za borovnico naj bo primerljiva z jamo za sajenje sadnih dreves, torej globoka malo več kot pol metra, pri zasutju pa je potrebno poskrbeti, da je borovnica nekoliko dvignjena nad okolico. Po zasaditvi jo lahko obrežemo in pustimo okoli 6 lepih vej, ki se bodo razrasle v ogrodje grma.
Obrezovanje borovnic
Borovnico lahko obrežemo takoj po zasaditvi, sicer pa vsako leto spomladi, torej takrat, ko grmi še mirujejo. Ker ima borovnica goste enoletne poganjke, te redčimo tudi med sezono. Borovnica razvije plodove prav na enoletnih poganjkih, vendar je najbolje, da prvo leto po zasaditvi ne rodi – cvetove je bolje odstraniti, da se borovnica v tem času okrepi. Enoletni poganjki sicer poženejo iz zgornje tretjine dveletnega lesa in jih pred cvetenjem ne krajšamo, saj bodo sadeži na samem koncu poganjkov.
Pri borovnicah je potrebno na približno pet let ogrodne veje zamenjati, se pravi poskrbeti za nove krepke poganjke, ki bodo tvorili ogrodje.
Gnojenje in zalivanje
Za borovnice so na voljo specifična gnojila, namenjena prav ameriškim borovnicam, sicer pa lahko uporabljamo tudi hlevski gnoj ali gnojila za rododendrone. Obramba pred škodljivci s škropljenjem ni potrebna.
Misliti je treba tudi na ohranjanje kislosti tal, zato je treba vsako leto dodati nekaj kisle šote, da se zemlja preveč ne razkisli.
Borovnice potrebujejo veliko vlage, zato jih je v poletni pripeki potrebno zalivati. Prav tako jim je potrebno narediti zastirko, ki je lahko iz pokošene trave oziroma sena, še boljša pa je zastirka iz lubja. Zastirka bo preprečevala pretirano nihanje temperature tal in izhlapevanje vode.
Vir: SLONEP
Preberite še:
- Zanimivosti o izvoru sadja in zelenjave
- Priprava sadovnjaka na zimo
- Drevesa za male vrtove
- Drevesa za majhne vrtove
- Drevesa na vlažnih tleh
- Tako jesensko listje ni nadloga
- Priprava okrasnega vrta na zimo
- Drevesa v posodah, ki lahko prezimujejo na prostem
- Kako obrezovati sadno drevje
- Sajenje in nega žive meje
- Sivka
- Sajenje sadnega drevja
- Obrezovanje
- Obrezovanje zimzelenih grmov
- Obrezovanje jagodičevja (ribez, maline, borovnice, kosmulje)
- Poletni koledar za urejanje dreves in grmov
- Poškodbe rastlin zaradi zmrzali
- Obrezovanje češnje
- Strupene rastline v vrtu
- Sajenje dreves in grmov v posode
- Visoke grede
- Rastline za živo mejo
- Sajenje grmovnic v posode
- Drevesa in sosedski odnosi
- Odstranitev drevesnega vrha - nevarna in sporna
- Presajanje grmov
- Čudoviti javorji
- Gola tla pod krošnjo drevesa
- Semena in potaknjenci
- Pomladitvena rez stare žive meje
- Jagodičje
- Zaščita temeljev pred koreninami
- Zasaditve vrtov in problem uporabe pesticidov