Nega sadnega drevja

Gnojimo po potrebi v spomladanskem času. Če skušamo pridelati sadje brez umetnih dodatkov (bio sadje) uporabimo kostno, krvno in ribjo moko skupaj s kompostom in hlevskim gnojem. Na trgu je moč najti tudi veliko umetnih gnojil, ki pa jih uporabljamo previdno. Tla gnojimo povsod pod krošnjo, kjer tudi puščamo pokošeno travo, da razpade.

Zalivamo po potrebi, glede na vremenske razmere. Zalivanje naj bo zelo temeljito, da se korenine ne bodo usmerile proti površini. Ko se plodovi debelijo, mora biti zalivanje pogosto. Prenehamo, ko začnejo plodovi zoreti ali pa se pojavijo morebitni bolezenski znaki.

Plodove redčimo, če želimo pridelati debelejše sadje. Najprej odstranjujemo nezdrave in poškodovane plodove, kasneje pa tudi druge, ki se med seboj ovirajo. Z redčenjem poskrbimo za enakomerno obremenitev vej in vsakoletno rodnost. Zmerno redčenje ne zmanjšuje teže pridelka. Lahko imamo veliko plodov, ki so drobni ali pa manjše število debelejših.

Pri drevesih, ki razvijejo poganjke bolj ali manj samo na eni strani, moramo uporabiti postopek pospeševanja rasti. Kadar vrh drevesa raste močneje kakor drugi deli, nastajajo v vrhnjem brstu hormoni, ki zavirajo rast in se širijo v druge dele rastline. Cevi, ki prenašajo hormone, so tik pod lubjem. Da preprečimo pretok hormonov od vršnega brsta do drugih, in s tem pospešimo rast, previdno zarežemo v lubje tik pod njim. Hormoni se bodo cedili iz zareze, ostali deli pa bodo pospešeno rasli.

Okoli sadnih rastlin redno odstranjujemo plevel. To je še posebej pomembno pri jagodičevju, malinah, ribezu in podobnih vrstah.

Sadno drevje je pogosto tarča napadov različnih škodljivcev. Proti različnim boleznim in žuželkam se borimo z uporabo škropiv, pri čemer priporočamo naravna škropiva. Mlada drevesca moramo zaščititi pred glodavci z mrežo okoli debelca. Pred pticami, ki si rade privoščijo plodove, vendar jih ne želimo odgnati iz vrta, uporabimo mrežo, s katero prekrijemo sadovnjak.

Obrezovanje

Obrezovanje je odstranjevanje nezaželenih poganjkov in vej, ker ne rodijo ali kvarijo videz drevesa, mrtvega, poškodovanega in obolelega lesa. S pravilnim obrezovanjem oblikujemo drevo in ohranjamo odprtost krošnje, da čim več sonca pride do plodov in pospešujemo rodnost. Obrezovanje ne sme biti ne premočno (pospeševanje vegetativne rasti in zmanjševanje števila plodov) ne prešibko (nagnetene veje - gostejša krošnja, drgnjenje vej,...).

Čas obrezovanja je odvisen od vrste. Pri nekaterih je potrebno pozimi, pri drugih šele avgusta. Obrezovanje ob nepravilnem času zmanjšuje rodnost in izpostavlja drevo različnim boleznim, ki lahko pomenijo tudi njegovo smrt.

Pri določanju obsega obrezovanja upoštevamo moč poganjka in celega drevesa. Rastline krepkejše rasti režemo manj, šibkejše bolj, vendar se prej prepričamo ali ni šibka rast posledica bolezni in napada škodljivcev. Režemo tik nad zdravim brstom pod kotom 45 stopinj z gladkim rezom. Če vejo povsem odstranimo, jo odrežemo tik ob veji oz. deblu iz katerega izhaja, tako da greben lubja in vejni ovratnik ostane nedotaknjen. Pazimo, da rezi niso nacefrani. Takšna rez je primerno mesto za vstop gliv v drevo. Razcefrano rano drevo tudi težje zaraste. Debelejše veje, ki jih ne moremo odstriči z vrtnarskimi škarjami, odrežemo z žago tako, da najprej zarežemo s spodnje strani, nato pa z zgornje prežagamo do konca. S tem preprečimo morebitno trganje vej in lubja.

Pred začetkom obrezovanja mladega drevesa izberemo poganjke, ki jih bomo ohranili ostale pa odstranimo.

Drevesom, ki hitro rastejo in imajo nerodne poganjke, obrezujemo korenine. Korenine lahko obrezujemo neodvisno od starosti drevesa, vendar zgolj v dobi mirovanja. Mlado drevo dvignemo iz tal (okoli njega skopljemo jarek), odstranimo zemljo okoli tanjših korenin in skrajšamo nekaj debelih korenin. Drevo nato posadimo na novo mesto ob kol. Starejših dreves ne presajamo. Korenine obrezujemo postopoma. Prvo leto na eni strani, drugo na drugi. Izkopljemo približno meter širok jarek tako globoko, da pridemo do glavnih korenin. Od vsake odrežemo kos in jarek zasujemo. Drevo postane nestabilno, zato ga po potrebi privežemo ob kol.

Če je drevo staro, a zdravo, bo morebiti potrebno pomlajevanje, da se povrne njegova nekdanja rodnost. Pomlajevalno obvejevanje pri jablanah, hruškah in ostalih pečkarjih izvedemo pozimi, pri koščičarjih pa spomladi in poleti. Odstranimo vse veje, ki se dotikajo tal, ki se križajo, ki so mrtve, poškodovane ali obolele. Obvejevanje opravimo v več letih, sicer ogrozimo drevo ali pa požene veliko nerodovitnih poganjkov. Kasneje lahko obrezujemo bolj izbrano.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje