Predstavitev sadja

Jablana

Jablana je eno izmed najbolj razširjenih sadnih dreves. Dobro uspeva na večini tal, ki jih ustrezno pripravimo. Jablane začnejo roditi po dveh letih in rodijo okoli trideset let, odvisno od sorte, tal in zdravstvenega stanja.
Polno rodijo, če jih oprašujemo z različnimi sortami, zato je priporočljivo, da imamo v vrtu vsaj dve sorti, ki cvetita istočasno.
Gojimo jih lahko kot standardna, grmasta drevesa, nizke piramide, pahljače, špalirje, kordone, enoetažna in kitasta drevesa.
Dobro uspevajo na zavetnih in sončnih legah s pH od 6,0 do 6,5.
Sadimo jih zgodaj pozimi. Tla pripravimo vnaprej; sadimo z golimi koreninami.
Jabolka so popolnoma zrela kadar jih z lahkoto odtrgamo, če jih dvignemo in zavrtimo. Plodove previdno polagamo v oblazinjeno košaro, da se ne obtolčejo ali odrgnejo, če jih želimo obdržati dlje časa. Zgodnje sorte obiramo poleti nekaj pred polno zrelostjo plodov. Da so jabolka sočna, jih ne pustimo dozoreti na drevesu, temveč jih odtrgamo nekaj dni prej in pustimo, da dozorijo. Pozne sorte obiramo, ko so plodovi popolnoma zreli. Tiste plodove, ki jih nameravamo shraniti preko zime, temeljito pregledamo in odstranimo vse poškodovane ali obolele. Shranjena jabolka redno pregledujemo in odstranjujemo gnile in obolele.
Škodljivci in bolezni: zelena muha, plesen, zimska sovka, volnata uš, škrlup, rjava gniloba, rja, jabolčna grizlica in jabolčni zavijač.

Hruška

Hruške so med zgodaj cvetočimi vrstami in so bolj izpostavljene poznim pozebam. Roditi začnejo po dveh letih in rodijo do 30 let, odvisno od sorte in rastnih razmer.
Gojimo jih kot standardna drevesa, kordone, grmasta drevesa, špalirje, nizke piramide, pahljače, enoetažne špalirje, in kitasta drevesa.
Potrebujejo sončno in zavetno rastišče s pH od 6,0 do 6,5.
Sadimo jih pozno jeseni ali zgodaj pozimi. Sadimo sadike z golimi koreninami.
Hruške obiramo, kadar jih z lahkoto odtrgamo, če jih dvignemo in zasukamo. Obiramo jih preden povsem dozorijo (so trde in zelene). Shranimo jih na hladnem in v temi. Nekaj dni preden jih želimo pojesti, jih prenesemo na toplo in svetlo mesto, da dozorijo. Za daljše shranjevanje jih vkuhamo ali posušimo.
Škodljivci in bolezni: škrlup, ose, rjava gniloba, grenka gniloba, rja, rak, zimska sovka, jabolčni zavijač, volnata uš, zelena muha, plesni.
Hruška je darilo bogov >>

Kutina
Je bližnja sorodnica hruške. Cveti kasneje in ni izpostavljena kasnim spomladanskim pozebam.
Gojimo jo v obliki drevesastega grma ali grmastega drevesa, ob južnih stenah tudi v obliki pahljače.
Sorte kutine so samooplodne in zadostuje, da imamo samo eno drevo.
Dobro uspeva na sončnem rastišču s pH od 6,0 do 6,5.
Sadike z golimi koreninami sadimo zgodaj pozimi..
Zrele so, ko porumenijo in dobijo močan in prijeten vonj. Po obiranju skuhamo marmelado, jih sočimo ali pa shranimo na policah ali zabojčkih na vlažnem in hladnem prostoru, kjer se obdržijo do 3 mesece.
Škodljivci in bolezni: škrlup, ose, rjava gniloba, grenka kozavost plodov, rja, rak, zimska sovka, zimski molj, jabolčni zavijač, volnata uš, zelena muha, plesni.

Sliva
Sliva je zelo nezahtevno drevo, ki veliko obrodi. Ni primerna za področja s poznopomladanskimi pozebami.
Večina sort je samooplodnih.
Slive gojimo kot prosto rastoča drevesa ali pa kot pritlikave piramide in pahljače.
Dobro uspeva na odcednih globokih ilovnatih ali glinenih tleh s pH od 6,0 do 6,5.
Slive sadimo jeseni z golimi koreninami.
Ne obrezujemo jih pozimi, ker se rane dolgo ne zacelijo. Zaradi bogatega obroda je potrebno plodove redno redčiti. Do poletja pustimo, da se drevo samo trebi, nato pa odstranjujemo plodove tako, da so 5 do 8 cm narazen. Veje z veliko plodovi še dodatno podpremo (pri tem obložimo mesto, kjer se veja in podpora dotikata, z mehko krpo.
Plodovi so zreli, ko gredo enostavno z drevesa in so sočni.
Škodljivci in bolezni: slivova osa, rdeči pajek, rja, bakterijski rak, uši, ptice.

Marelica
Gojimo jih podobno kot slive. Zahtevajo toplo in sončno rastišče.
Vse sorte so samooplodne. Če cvetijo preden letajo žuželke, jih oprašimo ročno s pomočjo čopiča.
Marelice gojimo v obliki pahljače ob južnih stenah in v obliki piramide.
Rastišče naj bo sončno, zavetno z rahlimi in lahkimi dobro odcednimi tlemi. Prisotno naj bo veliko organske snovi. pH naj se giblje okoli 6,0.
Če je drevo preobloženo s plodovi, jih razredčimo.
Marelice obiramo, ko so sočne. Za sušenje obiramo rahlo nezrele.
Škodljivci in bolezni: uši, ptice, rdeči pajek, ose, rja, bakterijski rak, listna svetlikavost.

Češnje
Češnje, kot standardna ali grmasta drevesa, dosežejo velike dimenzije. Preden jih sadimo, moramo ohraniti dovolj praznega prostora. Če nimamo veliko prostora, jih lahko gojimo tudi v obliki pahljače ob steni.
Češnje niso samooplodne z izjemo sorte Stella.
Dobro obrodijo na globokih, z organskimi snovmi bogatimi tlemi. Potrebujejo veliko sonca. pH naj se giblje med 6,0 in 7,0.
Sadimo jih jeseni 5 do 6 metrov narazen.
Vsako leto dobro pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. V zelo ilovnatih tleh prihaja do pomanjkanja magnezija, ki ga moramo nadomestiti. Češnje ne potrebujejo veliko obrezovanja. Obrezujemo jih poleti vendar nikoli ne veje debelejše od 3 cm, sicer se rane ne zarastejo.
Češnje pustimo na drevesu čim dlje. Oberemo jih preden razpokajo.
Škodljivci in bolezni: češnjeva muha, zimska sovka, bakterijski rak, listna svetlikavost.

Murva
Raste počasi, a je oblikovno zelo zanimivo drevo. Roditi začne po desetih letih. Rodi več kot štirideset let.
So samooplodne.
Murve gojimo kot standardna ali grmasta drevesa.
Najbolje uspevajo v globokih, s hranili bogatimi tlemi na topli in sončni legi (Primorska, kras). pH naj se giblje med 6,0 in 6,5.
Sadimo jih posamič. Razdalja do drugih dreves mora biti vsaj 10 metrov. Zaradi občutljivosti korenin sadimo drevesa, ki smo jih kupili v posodi. Tla pod drevesom naj bodo brez trave vse dokler drevo prvič ne obrodi.
Veje, ki se med seboj prekrivajo, odrežemo tako, da ostanejo 10 cm dolgi štrclji.
Plodove obiramo sredi poletja. Lahko jih obiramo posamič ali pa potresemo drevo, da padejo na ponjavo.
Škodljivci in bolezni: vsi splošno razširjeni vrtni škodljivci.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje