Načrtovanje sadnje dreves

Ker so drevesa najdlje živeče rastline v vrtu in so tudi daleč največja, moramo njihovo razporeditev načrtovati daleč vnaprej, saj predstavljajo osnovno ogrodje vrta in vplivajo na razmestitev vseh rastlin. Pri manjših vrtovih sta izbira in umestitev še pomembnejša. Pogosto eno samo drevo odloča o končni obliki celega vrta.

Samostojno rastoča drevesa razvijejo bujno in zanimivo obliko. Njihov pomen v vrtu se lahko enači s postavitvijo skulpture. Takšna drevesa potrebujejo veliko praznega prostora, da pridejo do pravega izraza. Sadimo jih lahko tudi kot dopolnilo enega izmed drugih elementov ali pa kot osnovo okoli katere sadimo manjše rastline (npr. trajnice). Dobro se obnesejo tudi pri ustvarjanju kontrastov. Temno zeleni živi meji je odličen sopotnik drevo z bledo zelenim listjem, ki kraljuje nad živo mejo. Drevesa lahko predstavljajo tudi omejitev prostora. Pri zasajanju samostojno stoječih dreves se odločamo glede na velikost vrta. Pri večjem vrtu ne sadimo majhnih dreves, ki bi se v njem izgubila. Raje izberimo veliko drevo. Majhna drevesa lahko posadimo v posamezne manjše dele vrta, ki so ločeni s cvetličnimi gredami, živo mejo ali zidcem.

Samostojno drevo lahko sadimo na sredo trate, kar je primerno predvsem za vrtove s strogimi potezami. Pri sproščeni ureditvi ga pomaknemo v eno stran. Dobro deluje tudi, če je posajeno ob vhodu v vrt ali ob prehodu v drug del. Zelo dobro se ujamejo z ribnikom, klopjo ali kipom, če stoji poleg njega. Primerne vrste so razne vrbe, češnje, breza, magnolija, lipa, cedra, beli gaber, mokovec, rdečelistna bukev, divji kostanj.

V velikih vrtovih drevesa sadimo v skupine po nekaj dreves. Bolje oblikujejo ogrodje vrta in ustvarjajo žariščne točke. Ustvarimo lahko miniaturno gozdno krajino. Drevesa v skupinah sadimo bolj skupaj, da bo rast vitkejša in asimetrična. Drevesa se bodo med seboj prepletala in dajala naravnejši videz. Pod njimi se bo ustvarilo specifično rastišče, ki je primerno za zgodnje cvetoče gozdne rastline (jetrnik, veliki zvonček, mali zimzelen). Primerne vrste so hrasti, bukev, trepetlika, topoli, javorji.

Pri izbiri dreves pazimo na njihovo obliko krošnje. Nekatere vrste imajo v mladosti krošnjo, ki je neprivlačna ali ozka, kasneje (lahko tudi po več desetletjih) pa se spremeni, razširi in dobi zelo lepo obliko.

Okrasno drevje sadimo zaradi lepote njegove oblike, listov, cvetov, plodov in lubja. Vsaka drevesna vrsta ima svoje značilnosti. Nekatere imajo zelo lepe liste, druge cvetove, tretje plodove. Preden izberemo vrsto, se moramo odločiti, kaj od drevesa sploh pričakujemo. Nato si v botaničnem vrtu ali arboretumu ogledamo različna drevesa, da dobimo vtis, kakšno je drevo, ko je veliko. Šele nato kupimo sadike tistih drevesnih vrst, ki nam ustrezajo in imamo primerne rastiščne razmere zanje. Če nismo povsem prepričani ali bi neko drevo na vrtu uspevalo, se posvetujmo s strokovnjakom.

S pravilno izbiro in kombiniranjem različnih drevesnih vrst, lahko dosežemo, da vsak letni čas izstopa vsaj eno drevo zaradi svoje drugačnosti. Spomladi pride do izraza drevje z nenavadnim mladim listje, pozno spomladi in zgodaj poleti tisto, ki ima zelo privlačno cvetje. Jeseni, ko listje spreminja barve, je zanimiva večina listavcev, pozimi pa lahko pridejo do izraza iglavci. Z izbiro različnih drevesnih vrst lahko uravnavamo kontraste v vrtu.

V majhnem vrtu ne sadimo dreves višjih od 6 metrov. Večja drevesa lahko zavzamejo celotno površino vrta in lahko se poslovimo od raznih cvetočih rastlin. Najbolje je izbirati takšna drevesa, ki so vse leto zanimiva (npr. japonska jablana). Pomembno je tudi, da je drevo v zimskem času zanimivo na pogled (npr. octovec). Pri izbiri trnatih in bodičastih vrst smo previdni, saj lahko onemogočajo ali otežujejo prehod, neprimerne pa so tudi, če se bodo po vrtu gibali otroci.

Drevored je lahko zelo zanimiv del vrta. Žal je primeren le za največje vrtove. Vsak drevored naj bi bil zasnovan tako, da vodi pogled k neki točki (kip, vodnjak, cvetlični otok, hiša, paviljon,...). Pravilne oblike zahtevajo togo zasaditev. Pri naravnejših oblikah, so sadilne razdalje različne, drevje pa oblikujemo tako, da se v loku pne nad potjo. V manjših vrtovih izbiramo manjše drevje.

Z drevesi zakrivamo stvari, ki jih ne želimo videti. Drevje sadimo v vrsti ali pasovi, da zakrijemo hišo, cesto, zid,... Je odlična zaščita pred hrupom in onesnaževanjem. Pazimo le, da z napačno zasaditvijo in napačnim izborom drevesnih vrst ne poudarimo tistega, kar skušamo zakriti. Zaščitni pas drevja je odlična zaščita pred vetrom, ker veter ublaži in ne povzroča vrtincev. Z njim lahko zaščitimo tudi rastline pred pozebami.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje