Načrtovanje sadnega vrta
Pri načrtovanju sadovnjaka se moramo zavedati, da ga ne moremo obravnavati kot zelenjavni vrt. V nasprotju z njim, ki se spreminja vsako leto, je sadovnjak nespremenjen nekaj desetletij, v skrajnih primerih tudi stoletij (npr.: oljčni nasadi do 1500 let). Načrtovanje mora biti trezno in z mislijo na prihodnost. Če imamo na voljo velik vrt, si omislimo pravi sadovnjak, kjer bodo skupaj rasla vsa sadna drevesa, v manjšem vrtu pa ga lahko vključimo med okrasne rastline. S cvetenjem se bodo zelo lepo ujemala z ostalimi dekorativnimi elementi vrta.
Splošno razširjena zasaditev sadnega drevja je v ravnih vrstah. Takšen način izvira iz velikih sadovnjakov, v katerih je drevje iste vrste posajeno v ravnih vrstah zaradi lažjega obdelovanja. V vrtu se lahko lotimo bolj sproščenega sajenja in drevesa med seboj različno kombiniramo (primerno predvsem za manjše sadne vrtove). Pri načrtovanju skupaj združujemo vrste, ki imajo enake rastiščne in gojitvene zahteve. S tem poenostavimo praktična opravila.
Mesto za sadovnjak naj bo na sončni in zavetrni legi. Pri južnih pobočjih moramo biti previdni na spomladanske pozebe. Večja toplota preko dneva spodbudi zgodnejše cvetenje, ki ga uničijo hladne noči.
Za oporo lahko uporabimo različne elemente (zid, pergola, ograja), če so izpostavljeni polnemu soncu. Izkoristek prostora bo večji in lažja bo zaščita pred ptiči in mrazom. Opora mora prenesti veliko težo (pridelek, veter) in zagotavljati zadostno višino.
Izogibamo se vetrovnih leg. Veter moti žuželke pri opraševanju, kar posledično zmanjšuje pridelek. Veter lahko tudi poškoduje plodove. Za zaščito pred vetrom posadimo, v smeri iz katere prihaja veter, pas okrasnega drevja ali visokega grmovja. V nasprotju z grajeno oviro takšen pas ne povzroča vrtincev, ki bi lahko poškodovali sadno drevje.
Sadno drevje lahko raste v neomejenih ali vzgojenih oblikah. Neomejene oblike nastanejo z minimalnim obrezovanjem in so najbolj podobne naravni obliki drevesa. Deblo je visoko, krošnja velika. Obrezovanje obsega samo odstranjevanje bolnih in odmrlih vej. Drevo doseže višino do 10 metrov. Obiranje plodov je težavno tudi s pomočjo lestve.
Vzgojene oblike nastanejo s temeljitim obrezovanjem.
- Nizkodebelno drevo ima krajše deblo. Še vedno dosega višine do 8 metrov in obiranje je težavno.
- Nizka piramida ima spodnje veje daljše od zgornjih. Obrezovanje in obiranje je enostavno. Širina je 1,5 metra, višina pa do 2,5 metra. Ta oblika je primerna za jablane, hruške in slive.
- Pahljačasto drevo ima dva glavna poganjka, ki rasteta vsak v svojo smer. Doseže višino 2,5 metra in širino 2,2 metra. Je primerna oblika za breskve, češnje in slive.
- V kordonu imajo drevesa eno debelce, ki raste pod kotom 45 stopinj. Privezano je na količke, ki so med seboj povezani z žico. Izoblikuje se neke vrste živa meja. Tako bodo dobro uspevali ribez in kosmulje. Drevesce naj bo visoko do 1,8 metra in široko do 75 cm.
- Kitasta (girlandasta) oblika je novejša. Veje so privezane na debelce ali druge veje v obliki lokov. Dobimo lahko večje količine lepega sadja. Ta oblika je primerna za jablane, slive in hruške, ki so bile cepljene na ustrezni šibki podlagi. Drevo naj bo visoko do 1,8 metra.
- Pri večetažnem špalirju rastejo poganjki v etažah z razmikom 30 cm v dveh redih pod kotom 180 stopinj. Takšen špalir, višine do 2,5 metra in širine do 4,5 metra, gojimo ob stenah in ograjah.
- Jablane, hruške in slive, cepljene na ustrezni šibki podlagi lahko gojimo tudi v enoetažnih špalirjih. Iz glavnega poganjka poganjata pod kotom 180 stopinj samo dva poganjka vsak na svojo stran. Ta oblika dobro izkorišča prostor in je primerna za rob zelenjavnih gred ali poti. Šibka podlaga za jablano je M-9, za hruško pa kutina M-A.
Nekatere vrste niso samooplodne (se ne oprašujejo z lastnim pelodom), zato jih moramo saditi skupaj z drugimi sortami iste vrste, ki cvetijo istočasno.
Pri izbiri števila dreves posamezne sorte dobro razmislimo, koliko sadja jeseni potrebujemo oz. ga lahko shranimo. Če bo sadja preveč, bomo imeli težave s shranjevanjem. Skušajmo tudi najti ravnovesje med zgodnjimi, srednjimi in poznimi sortami, tako, da bomo imeli čim dlje časa sveže sadje.