Vodič

Samonikle rastline kot gnojilo

Mnoge samonikle rastline, ki jim rečemo plevel, so zelo bogate z minerali. Večina plevelov lahko črpa hranilne snovi iz globokih plasti zemlje, kar za gojene rastline ne velja. Zato pleveli vse­bujejo ogromno mineralov.

Nekatere rastline imajo sposobnost, da aku­mulirajo ravno tisti mineral, ki ga v tleh, v kate­rih uspevajo, primanjkuje. Dober primer so me­tulj nice. Ker imajo sposobnost, da s pomočjo bakterij na koreninicah vežejo dušik iz zraka, rastejo na tleh revnih z dušikom.

Gabez in praprot uspevata na tleh revnih s kalijevim karbonatom, ker si ga lahko sama zagotovita. Ko jeseni rastline odmrejo, prekrije­jo tla in na ta način obogatijo tla z mineralom, ki ga primanjkuje. Tako ustvarijo tla, primerna tudi za druge rastline, ki potrebujejo kalij.

Vse te lastnosti rastlin lahko s pridom izko­ristimo na vrtu in plevel uporabimo kot vir hra­nil: bodisi tako, da na vrtu gojimo te rastline oziroma jih ne odstranjujemo in jih po potrebi režemo, bodisi da jih nabiramo v naravi. Upo­rabimo jih kot zastirko, jih plitko vkopljemo v tla ali iz njih naredimo gnojilo. Zeleni deli rastlin so hitro dostopna hranila, suhi počasne­je dostopna hranila.

Iz plevelov lahko pripravimo tekoča gnojila. Malokateri vrtnar ne pozna doma pripravljene­ga gnojila iz kopriv. Na enak način lahko naredi­mo gnojilo iz vseh v tabeli naštetih rastlin.

Za pripravo gnojila - rečemo mu tudi pre- vrelka, uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična, nikakor ne kovinska. Rastline narežemo na manjše kose in prelijemo z vodo, najbolje v razmerju 1 kg zeli na 10 l vode. Vsak dan premešamo. Tekočina bo začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Če na začetku koprivam primešamo še nekaj kamilic ali baldrijana, bo kasneje vonj ob vretju tekočine milejši. Ko se zvarek neha peniti, je primeren za uporabo. S tekočino, razredčeno 1:10, zalivamo po tleh.

Navadni plešec                                                       Vejicati rogovilček

  

 

 

 

 

 

 

 

Iz plevelov naredimo odlično tekoče gnojilo. Koprive in navadni gabez sta samo dve izmed mnogih možnosti.

 

 

Nekateri pleveli vsebujejo večje količine posameznega hranila, kar lahko izkoristimo in jih uporabimo kot gnojilo.
 

HRANILO KORISTNOST VIR - RASTLINA
dušik (N) rast listov detelja, nokota, navadni gabez, ptičja grašica, grahor, kopriva
fosfor (P) tvorba cvetov, plodov in semen navadni tolščak, kristavec, bela metlika, grahor, navadni gabez
kalij (K) kakovost cvetov in plodov, odpornost navadni gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec, navadni tolščak, grašice, kristavec, praproti
kalcij (Ca) omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil divja kamilica, regrat, navadni tolščak, navadni plešec, vejicati rogovilček, bela metlika, navadni gabez
silicij (Si) povečuje odpornost rastlin, krepi tkiva pirnica, njivska preslica, koprive
žveplo (S) vpliva na dihanje in rast rastlin bela metlika, navadni tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev ter druge križnice, čebulnice

Več: http://www.emka.si/ekolosko-vrtnarjenje-za-vsakogar/PR/18215...

Vir: Jerneja Jošar: Ekološko vrtnarjenje, Založba Mladinska knjiga

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog