Samonikle rastline kot gnojilo
Mnoge samonikle rastline, ki jim rečemo plevel, so zelo bogate z minerali. Večina plevelov lahko črpa hranilne snovi iz globokih plasti zemlje, kar za gojene rastline ne velja. Zato pleveli vsebujejo ogromno mineralov.
Nekatere rastline imajo sposobnost, da akumulirajo ravno tisti mineral, ki ga v tleh, v katerih uspevajo, primanjkuje. Dober primer so metulj nice. Ker imajo sposobnost, da s pomočjo bakterij na koreninicah vežejo dušik iz zraka, rastejo na tleh revnih z dušikom.
Gabez in praprot uspevata na tleh revnih s kalijevim karbonatom, ker si ga lahko sama zagotovita. Ko jeseni rastline odmrejo, prekrijejo tla in na ta način obogatijo tla z mineralom, ki ga primanjkuje. Tako ustvarijo tla, primerna tudi za druge rastline, ki potrebujejo kalij.
Vse te lastnosti rastlin lahko s pridom izkoristimo na vrtu in plevel uporabimo kot vir hranil: bodisi tako, da na vrtu gojimo te rastline oziroma jih ne odstranjujemo in jih po potrebi režemo, bodisi da jih nabiramo v naravi. Uporabimo jih kot zastirko, jih plitko vkopljemo v tla ali iz njih naredimo gnojilo. Zeleni deli rastlin so hitro dostopna hranila, suhi počasneje dostopna hranila.
Iz plevelov lahko pripravimo tekoča gnojila. Malokateri vrtnar ne pozna doma pripravljenega gnojila iz kopriv. Na enak način lahko naredimo gnojilo iz vseh v tabeli naštetih rastlin.
Za pripravo gnojila - rečemo mu tudi pre- vrelka, uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična, nikakor ne kovinska. Rastline narežemo na manjše kose in prelijemo z vodo, najbolje v razmerju 1 kg zeli na 10 l vode. Vsak dan premešamo. Tekočina bo začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Če na začetku koprivam primešamo še nekaj kamilic ali baldrijana, bo kasneje vonj ob vretju tekočine milejši. Ko se zvarek neha peniti, je primeren za uporabo. S tekočino, razredčeno 1:10, zalivamo po tleh.
Navadni plešec Vejicati rogovilček
Iz plevelov naredimo odlično tekoče gnojilo. Koprive in navadni gabez sta samo dve izmed mnogih možnosti.
Nekateri pleveli vsebujejo večje količine posameznega hranila, kar lahko izkoristimo in jih uporabimo kot gnojilo.
HRANILO | KORISTNOST | VIR - RASTLINA |
dušik (N) | rast listov | detelja, nokota, navadni gabez, ptičja grašica, grahor, kopriva |
fosfor (P) | tvorba cvetov, plodov in semen | navadni tolščak, kristavec, bela metlika, grahor, navadni gabez |
kalij (K) | kakovost cvetov in plodov, odpornost | navadni gabez, navadna zvezdica, cikorija, bela metlika, trpotec, navadni tolščak, grašice, kristavec, praproti |
kalcij (Ca) | omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil | divja kamilica, regrat, navadni tolščak, navadni plešec, vejicati rogovilček, bela metlika, navadni gabez |
silicij (Si) | povečuje odpornost rastlin, krepi tkiva | pirnica, njivska preslica, koprive |
žveplo (S) | vpliva na dihanje in rast rastlin | bela metlika, navadni tolščak, njivska gorjušica, njivska redkev ter druge križnice, čebulnice |
Več: http://www.emka.si/ekolosko-vrtnarjenje-za-vsakogar/PR/18215...
Vir: Jerneja Jošar: Ekološko vrtnarjenje, Založba Mladinska knjiga
Preberite še:
- Deset ukrepov, s katerimi si pomagamo do krepkih in zdravih rastlin
- Zanimivosti o izvoru sadja in zelenjave
- Priprava zelenjavnega vrta na zimo
- Čemažev pesto
- Drobnolistne solatnice
- Poškodbe rastlin zaradi zmrzali
- Nekaj najpomembnejših pravil, ki se jih držimo pri ekološkem (biološkem) vrtnarjenju
- Visoke grede
- Zakaj vrtnariti in zakaj ekološko
- Gojenje špargljev
- Solatni sejanci
- Pregled ugodnih in neugodnih sosednjih vrst
- Zelenjavni vrt – januar, februar, marec
- Kako kupiti zelenjavo?
- Semena in potaknjenci
- Zelenjavni vrt – april, maj, junij
- Zaščita rastlin pred polži
- Kapljica na kapljico: pravilno zalivanje
- Zasaditve vrtov in problem uporabe pesticidov
- Vrtnarski koledar za nekatera zelišča