Visoka greda
Visoke grede so uspešen način sonaravnega pridelovanja zelenjave. Preizkušene so bile že v mnogih vrtovih in količina zdravih pridelkov je bila obilna. Prednost visokih gred se izkaže v majhnih vrtovih, kjer želimo na majhni površini intenzivno pridelovati zelenjavo.
Visoko gredo so prvi uporabljali Kitajci. V južni Kitajski jih uporabljajo že stoletja za intenzivno pridelovanje zelenjave. Na manjšem prostoru dosežejo z manj dela večje učinke. Zemljo izboljšujejo s humusom, kuhinjskimi odpadki, gnojem domačih živali in drugimi organskimi odpadki.
Najprimernejši čas za izdelavo visoke grede je pozna jesen. Imamo dovolj potrebnega materiala in spomladi se greda kmalu ogreje in je pripravljena na zgodnjo setev ali saditev.
Mesto za visoko gredo izberemo tako, da bo le ta ležala v smeri sever jug in se ne bo dogajalo, da se bo na eni strani bolj segrevala. Mesto naj bo sončno in brezvetrno. Greda naj bo visoka največ 120 cm in široka 150 cm. Dolžina je lahko poljubna, odvisno od razpoložljivega prostora in naših želja.
Preden se lotimo dela, si pripravimo ves potrebni material. Če gredo pripravljamo na mestu, kjer je bila trata, odstranimo vrhnjo plast zemlje. Na že obstoječih klasičnih gredah odstranimo 25 cm zemlje, jo zložimo na kup in zaščitimo pred soncem in dežjem (prekrijemo s plastično folijo ali lubjem). Grobe vrtne ostanke kot so razne veje dreves in grmov ter debela stebla sončnic, narežemo na manjše kose. Priskrbimo si mešanega listja – najbolje, da ga pograbimo na vrtu – ali šote. Ker nas med delom lahko večkrat prežene dež, si pripravimo plastično folijo, da bomo lahko nastajajočo gredo prekrili. Ob gredi položimo po tleh lesene deske, da ne bomo prekomerno zbili zemlje.
Na sredino izkopanega dela naložimo grobe rastlinske odpadke v višini 50 cm. Služijo drenaži in naj bodo gosto prepleteni. Če imamo izrezane kose trate, jih položimo na to plast s travo navzdol, če trave nimamo, naredimo 15 cm debelo plast mešanih vrtnih odpadkov, ki jih potresemo z zemljo. Površino poravnamo in oblikujemo gomilo. Napravimo plast vlažnega mešanega listja in prekrijemo s 5 cm zemlje. Z lopato temeljito potlačimo z vseh strani. Napravimo 5 cm debelo plast iz grobega komposta, ki naj ima čim več deževnikov in prekrijemo z nekaj šote. Gredo prekrijemo s 15 do 20 cm debelo plastjo vrtne zemlje, ki smo ji primešali drobni kompost. Če nimamo dovolj komposta, si lahko pomagamo tudi s šoto, ki zadržuje vlago in rahlja strukturo. Z lopato gredo dokončno oblikujemo. Če se na straneh greda posipa, ji napravimo okvir iz lesenih desk. Če bomo imeli gredo na stalnem mestu, jo lahko ogradimo s kamenjem, opeko ali železeniškimi pragovi. Na koncu gredo zaščitimo z vrtnimi odpadki, listjem, slamo ali lubjem (plastična folija ni primerna). Do pomladi se bo greda posedla na višino 70 do 80 cm.
1- grobi vrtni odpadki, 2 – kosi trate ali mešani vrtni odpadki, 3 – listje, 4 – zemlja, 5 – grob kompost, 6 – šota, 7 – zemlja z drobnim kompostom
Spomladi začnemo s pridelavo mešanih kultur. Vrste sejemo ovalno tekoče. sejemo preko celega leta tako, da takoj zapolnimo prazna mesta. Na vrh grede sejemo visoke rastline ob vznožje nizke. Če bi visoke sejali ob vznožje, bi nas ovirale pri dostopu do rastlin na vrhu grede.
Prednosti visoke grede pred klasično gredo:
- prvovrstni pridelki brez uporabe kemičnih pripravkov;
- povečanje površine za pridelavo, povečan pridelek (predvsem v prvih letih);
- enostavnejše delo – manj sklanjanja;
- hitrejša proizvodnja humusa – prhka zemlja, hitrejši razvoj korenin;
- toplejša tla in zgodnejše uspevanje zelenjave.
Visoke grede imajo eno slabo lastnost. V poletnih mesecih, ko je vroče, se zemlja hitreje izsušuje in moramo pogosteje zalivati. Pomaga tudi prekrivanje tal (npr. z lubjem).
Pridelek na gredi bo uspešen nekaj let (po 5 do 6 letih je plast humusa debela 30 cm), potem pa se bo izčrpala in pripraviti bomo morali novo. Na splošno je z visoko gredo manj dela, kot z navadno.