Vodič

Zakaj vrtnariti in zakaj ekološko

Večino sadja in zelenjave si moja družina pridela sama. Česar ne pridelamo sami, kupim pri ekoloških kmetih in v trgovinah z zdravo prehrano, vendar me pot kdaj pa kdaj vseeno zanese tudi v supermarkete. Vsakič znova me presenetijo prepolne police, ki se šibijo pod težo prehrambnih izdelkov, sadja in zelenjave, kjer sredi zime ne manjkajo niti jajčevci niti jagode.

Takrat se pogosto spomnim na hrano, ki so jo uživali moji starši, ko so bili otroci. Veliko od tega sem imela možnost okusiti tudi sama, saj je moja babica še zmeraj pripravljala »hrano revnih«. Tudi moja mama je poskrbela, da te jedi niso bile pozabljene, tako da sva z bratom zrasla ob domači sezonski hrani. Zato se vedno bolj sprašujem: ali je bila to res hrana revnih? V današnji blaginji in preobilju smo pozabili na to, kaj pravzaprav resnično potrebujemo in kako malo. Kaj in koliko potrebuje naše telo, da bo čilo in zdravo? So polne police v supermarketih res blaginja? Odtujili smo se od samih sebe, od narave in dejstva, kako je pravzaprav v naravi vse povezano in poskrbljeno, daje za nas najbolje.

Vprašajmo se torej, ali sredi zime res potrebujemo tisti jajčevec ali bučko, ki sta pripeljana od daleč, vzgojena na silo, z uporabo umetnih gnojil in škropljena tedensko ali še večkrat s kemični sredstvi za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi. Tudi pozimi je lahko naš jedilnik sestavljen iz sadja in zelenjave z naših vrtov in sadovnjakov. Veliko sadja in zelenjave lahko skladiščimo ali shranimo tako ali drugače, kar nekaj zelenjave pa pobiramo tudi sredi zime kar z vrta. Pozimi je čas za suho sadje, orehe in lešnike, kislo zelje in kislo repo. Narava z nami sodeluje in nam pomaga tako, da nam v vsakem letnem času ponudi prav to, kar takrat naše telo najbolj potrebuje.

Sezonska zelenjava in sadje, pridelana v Sloveniji, in to na ekološki način, sta največ, kar lahko damo svojemu telesu. Marsikaj lahko pridelamo sami, tudi če nimamo veliko prostora, ovira pa ne bi smelo biti niti pomanjkanje časa ali moči. Odločitev za pridelavo zelenjave in sadja na ekološki način, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, je edina pravilna. Če še nimate lastnega vrta in če še zmeraj kolebate, ali bi tudi sami pričeli pridelovati zelenjavo, je tukaj nekaj tehtnih razlogov, zakaj vrtnariti na ekološki način.

Kvaliteta

Jagode v decembru, bučke in paradižnik v januarju, grozdje v marcu in še bi lahko naštevali. Marsikdo v vsem tem preobilju sploh več ne ve, kaj pravzaprav v posameznem mesecu zraste pri nas in kaj je pripeljano od daleč. Kar nekako samoumevno je, da je vse leto na voljo vse. Žal je večina sadja in zelenjave iz konvencionalne pridelave. V zadnjem času se v vedno več trgovinah sicer pojavljajo oddelki s slovenskimi pridelki, vendar so police z ekološkim sadjem in zelenjavo, sploh pa pridelanim v Sloveniji, še vedno razmeroma redke oziroma zelo skromne. Za nakup ekoloških pridelkov se moramo posebej potruditi, zaviti na ekološko tržnico, v trgovino z zdravo hrano ali pa kar na ekološko kmetijo.

Ravno ta obširna ponudba konvencionalno pridelanega in na videz lepega sadja in zelenjave pa je, kar se tiče biološke kakovosti, vitalnosti in okusa, zelo vprašljiva.

Konvencionalno pridelana sadje in zelenjava sta revnejša z vitamini, minerali in drugimi bio- aktivnimi snovmi. Zaradi pretiranega gnojenja z mineralnimi gnojili in namakanja zelenjava hitro raste in ne razvije vseh svojih koristnih sestavin. Polna je vode, zato je sicer večja, vendar z manjšo hranilno vrednostjo in slabšega okusa. Ker je obdelana s pesticidi, je njen videz sicer brezhiben, ostanki pesticidov v njej pa škodujejo zdravju ljudi. Z vsakim kilometrom prevožene razdalje se hranilna vrednost slabša. Dolgotrajno skladiščenje prav tako vpliva na vsebnost hranilnih snovi in vitalnost. Sadje in zelenjavo v skladiščih obdelujejo s fungicidi, sredstvi za preprečevanje bolezni, ter s plini, ki zavirajo ali pospešujejo zorenje. Mnogi pridelovalci tudi ne upoštevajo karenčne dobe.

Neodvisnost

V Sloveniji pridelamo le 37 % zelenjave za lastne potrebe, preostalih 63 % moramo uvoziti. Brž ko hrano uvozimo, postanemo odvisni od svetovnih nihanj cen hrane. Seveda države, iz katerih uvažamo sadje in zelenjavo, najprej poskrbijo zase in izvažajo le presežke. Slovenija bo v primeru, da pride do prehranske krize in države zaprejo meje, zato težko preživela. Vse to so dejstva, ki terjajo spremembe na državni ravni, in tukaj se bo moralo nekaj korenito spremeniti. Čakati križemrok, kaj bo naredila država, je nesmiselno, saj je že samooskrba posameznika velik korak na bolje. S tem postanemo neodvisni od trgovske ponudbe, cen, kvalitete. Težava je tudi zaupanje v pridelovalca, trgovca. Je vse to, s čimer nas zasipavajo oglaševalske kampanje, res?

Ekološka ozaveščenost

Zadnja leta smo naredili velik korak pri spodbujanju kupovanja slovenskih pridelkov. Doma pridelana zelenjava in sadje sta glede svežine vsekakor kvalitetnejša kot tista, pripeljana od daleč in dolgo skladiščena. Vendar še vedno z nakupom teh pridelkov podpiramo konvencionalno pridelavo in s tem proizvodnjo strupov v obliki pesticidov ter proizvodnjo umetnih gnojil. Podpiramo velike farmacevtske družbe, ki zastrupljajo naravo, pitno vodo, uničujejo rodovitna tla, ekosisteme, človeka ... In če se dotaknem še druge plati zgodbe, mimo katere nikakor ne morem: ekološko pridelana sadje in zelenjava, pripeljana od daleč, skrbno zapakirana v najrazličnejšo embalažo, vrečice, škatlice ..., se vam ne zdi, da je vse to daleč stran od pojma ekološko?

Kupovati slovensko ekološko sadje in zelenjavo pa ni tako preprosto. V Sloveniji sicer število ekoloških kmetov narašča, vendar jih je še zmeraj premalo, da bi zadostili povpraševanju na trgu. Žal je v teh časih ekološko pridelana hrana za marsikoga tudi predraga.

Zakaj torej tistega, kar potrebujemo, ne bi pridelali sami?

Najpogostejši razlog, zakaj se ne odločamo za pridelavo svoje zelenjave, je prepričanje, da je za to treba veliko časa in energije. Tudi zato je veliko vrtov ob hišah brez zelenjavnih gredic. Redkokdo navede razlog, da nima zemlje, saj vsi vemo, da je to še najmanjši problem. V Sloveniji imamo veliko neobdelanih površin, ki se zaraščajo. Ostaneta res samo dva vzroka oziroma izgovora, zakaj ne vrtnarimo, in to sta pomanjkanje časa in pomanjkanje energije. Zakaj izgovora? Zato, ker je tudi vrtnarjenje lahko zelo lagodno in zanj ne potrebujemo veliko časa. Le malo drugače moramo pogledati na stvar in se ji približati z drugega zornega kota, kot smo navajeni. Lep, zdrav in nezahteven ekološki vrt si lahko ustvarimo prav vsi. In o tem bom pisala na naslednjih straneh.