Vodič

Drobnolistne solatnice

Med drobnolistne solatnice spadajo nekatere bolj in manj znane vrtnine, ki jih lahko gojimo tudi na manjših površinah in celo v posodah. Njihovi listi imajo značilen vonj, zato jih lahko dodajamo ostalim solatam ali uživamo same.

MotovilecMotovilec je prava zelenjavna delikatesa finega videza in okusa. Res se bomo nekoliko zamudili pri njegovem nabiranju in čiščenju, a je zelo cenjen med sladokusci. Včasih so ga gojili kot zelišče, iz njegovih korenin pa so, predvsem na deželi, pripravljali domača zdravila, saj vsebuje veliko vitamina C, železa in drugih zdravju koristnih učinkovin. 'Ljubljanski' je nekoliko drobnejši od 'Holandskega', zato pa je trpežnejši in prenese nižje temperature. Vendar bo tudi 'holandski' motovilec lepo prezimil, sploh pod snegom, njegova prednost pa je velikost in zato lažja priprava. Najboljši je v samostojni solati, ki ji dodamo kuhan fižol in nekaj česna. Na gredice ga sejemo od sredine avgusta do konca septembra, seme pa kali v temi, zato ga moramo prekriti z zemljo ali npr. kartonom, ki ga po nekaj dneh odstranimo. Pri motovilcu je zanimivo, da semena zadržijo dobro kalivost tudi po nekaj letih.

rukolaRukola je odporna aromatična sredozemska rastlina, primerna za samostojne in mešane solate. Njena rast je hitra, režemo pa jo vse do mraza. Z izjemo na bolhače, ki povzročajo luknjice v listih, je rukola odporna rastlina, ki je ni treba škropiti. Če so luknjice hudo moteče, zalivajmo rastline pogosteje, da odženemo škodljivca. Aroma mladih rastlin je blaga, pri starejših pa močnejša in nekoliko spominja na rdečo redkvico. Pri nas sta v prodaji dve sorti, in sicer navadna kultivirana in divja rukola, ki ima tanjše liste in bolj izrazito aromo. Zelo primerna je za vmesno setev med glavne vrtnine za zapolnitev praznih mest in ob robu gredic, da kar najbolj izkoristimo pridelovalni prostor.

Prva spomladanska solatnica je regrat, ki ga nabiramo še mladega na travnikih. Vendar pa lahko v tej solatnici uživamo tudi kasneje, četudi so takrat listi morda nekoliko bolj grenki. Posebno cenjeni so beljeni listi regrata, ki so bolj sladkega okusa. Vzgojimo jih tako, da rastline zasujemo z zemljo do 30 cm visoko. Regrat je tudi ena redkih trajnih solatnic, ki bo, sajen na gredici, vztrajal kar nekaj let.

krešaHitro rastoča solatnica, ki jo lahko gojimo tudi na okenski polici, je kreša. Za rast ji bo zadostovala že vlažna papirnata brisača, za večkratno rezanje pa jo sejemo v setvene pladnje s peščeno zemljo ali na gredo. Ker v vročini hitro semeni, jo sejemo zgodaj spomladi ali pozno poleti, dobro pa se obnese tudi v senci. Režemo jo približno 10 dni po sejanju, ko so rastline visoke 5 cm. Sejano na prostem lahko pobiramo vsaj štirikrat.

portulakNavadni tolščak ali portulak je rastlina s sočnimi listi, ki jo imamo največkrat za plevel. Poznali so ga že v starih časih, uživa pa se ga surovega v solatah ali kuhanega, pripravljenega podobno kot špinača. Ker vsebuje veliko oksalnih kislin in nitratov, podobno kot špinača, pri količini ne smemo pretiravati. Sejemo ga proti koncu pomladi in presadimo približno 15 cm narazen, za daljšo uporabnost pa rastlinam redno odstranjujemo nastale cvetove.

Manj znani vrtnini, katerih mlado listje lahko porabimo za pripravo solat, sta navadna ogrščica in gorčica. Njuna rast je hitra, režemo pa ju večkrat v sezoni.

Drobnolistne solatnice lahko prinesejo nekaj novosti v naš vsakdanji jedilnik, značilna aroma in bogastvo zdravju koristnih snovi pa so poglaviten razlog, da si jih vzgojimo sami, lahko tudi na okenski polici.

Robert Mabič

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

Nazaj
Seznam
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Vrtni objekti Vrtna oprema