Kapljica na kapljico: pravilno zalivanje

Osnovno pravilo spretnih vrtnarjev je: zalivati je treba izdatno, zato da voda prodre v nižje sloje zemlje. To je težje, če je substrat že popolnoma izsušen. Prav zemlja za rože, bogata s šoto, se v tem primeru dobesedno zapre. V tem primeru je priporočljivo postopno zalivanje. Prvič ravno toliko, da je površina zemlje pokrita, ko pa voda ponikne, zalivanje ponovimo. Takim substratom lahko dodate kompost ali granulat za shranjevanje vode, s čimer zemlja vodo bolje zadrži. Balkonska korita in viseče posode za rože je mogoče kupiti z vgrajenim vodnim zbiralnikom. Po sajenju nekaj tednov zalivajte povsem običajno, dokler korenine ne dosežejo zbiralnika. Za tem obdobja med enim in drugim zalivanjem občutno podaljšajte. Balkonska korita lahko dodatno opremimo s podlogami za shranjevanje vode, ki jih lahko prilagodimo obliki posode. Pred polnjenjem z zemljo jih položimo na dno korit.

Sredozemskim zeliščem preveč vode škoduje, potrebujejo jo le malo.

Pravi trenutek

Kako pogosto morate zalivati rastline, je odvisno tudi od dela dneva, v katerem zalivate. Zalivanje v opoldanski vročini spada v skupino »dober namen«: velik del vode nikoli ne doseže rastlinskih korenin, saj izhlapi že na površini zemlje. Poleg tega vodne kapljice na listih in cvetovih delujejo kot majhne zbiralne leče in lahko povzročijo sončne opekline. Najprimernejši čas za zalivanje ob štirih zjutraj tudi ni primerna rešitev - razen če ravno pridete z zabave ali uporabite drag avtomatski zalivalni sistem. Najbolje torej je, da zalivalko ali vrtno cev vzamete v roke zvečer, ko sta zemlja in zrak že občutno ohlajena. Ko smo že pri ceveh, obstajajo tudi priključki za notranje pipe za vodo - to je dobra rešitev, če morate oskrbeti veliko strešno teraso ali dvorišče z mnogo rastlinami. Tu lahko namestite tudi zbiralnik za deževnico. Deževnica ima nižjo vrednost pH kakor pa »trda« vodovodna voda, ki vsebuje apnenec. Tega se bodo razveselile predvsem rastline, ki uspevajo v kislih tleh, na primer hortenzije in borovnice. Na balkonu večinoma zalivamo z zalivalko.

Kdor ima veliko majhnih lončkov, mu bo prišla prav tudi zalivalka s tankim vratom.

Z njo dobro dosežemo zemljo pod listjem in ne zalivamo vedno mimo. V nasprotnem primeru pogosto nehote zanemarimo težavne majhne lončke, velike posode, ki jih zlahka dosežemo, pa zalivamo toliko bolj. Načelno je dobro, da imajo posode za rastline poleg luknjice za odtekanje vode tudi drenažo. Ta - glede na globino lončka - od 3 do 10 cm visoka plast iz proda ali kroglic ekspandirane gline na dnu lončka omogoča hitro odtekanje vode in zadostno zračenje ter preprečuje, da bi korenine začele gniti. To bi bilo namreč usodno: poškodovane korenine ne morejo črpati vode, kar povzroči, da rastline vidno hirajo. Pogosto takrat mislimo, da je treba še bolj zalivati - začarani krog torej. Zato je dobro pred zalivanjem vedno s prstom na globini 2 cm v zemlji preveriti, ali je zemlja vendarle še dovolj vlažna.

POLEPŠAJTE ZALIVALKO

Se vam zdita zelena plastika ali svetel cink preveč dolgočasna? Izkoristite deževen dan in polepšajte zalivalko.

♦ Zalivalko najprej temeljito očistite in osušite. Nato nanjo narišite želeni motiv, lahko tudi s šablono. Na spletu najdete veliko vzorcev, ki jih je mogoče natisniti.

♦ Vzorce prevlecite z akrilnim lakom in počakajte, da se vse skupaj posuši. Še hitrejša možnost: zalivalke bodo polepšale tudi samolepilne plastične folije, ki jih je kot stensko dekoracijo mogoče kupiti v vseh velikostih in barvah.