Ogenj v kaminu: Najprej varnost, potem romantika

Kamin ali kaminska peč?

Če ste si od nekdaj želeli posedati ob toplem kaminu ali peči, pa na to niste mislili že ob gradnji, še ni prepozno. Najprej preverite, katere možnosti imate na voljo in katera bi bila najbolj primerna za vas:

Kamin

Pri nas je vzidava odprtega kamina redkost, veliko več je kaminov z zastekljenim kuriščem, vse ostalo pri kaminu pa je obzidano.

Kamin ogreva le en prostor. Če se odločite za toplozračne ali toplovodne kamine, pa lahko z njimi ogrevate več prostorov. To so že pravi sistemi za centralno ogrevanje, saj s cevmi za razvod in ventilatorji poskrbite za kroženje zraka oziroma vode.

Priporoča se vgradnja filtrov, ki preprečijo, da se ob režah za vpihovanje zraka nabira umazanija iz zraka, čeprav se dviganju in transportu zraka po stavbi ne boste mogli povsem izogniti.

Povedati pa je treba, da je slaba stran teh sistemov precej nizek izkoristek.

Kaminska peč

Ima običajno litoželezno kurišče. Za razliko od kamina stoji samostojno in ni obzidana.

Če želite podaljšati prijetne trenutke toplote, potem je za vas pravi akumulacijski kamin oziroma akumulacijska kaminska peč.

Omenjene kurilne naprave imajo vgrajene posebne grelne kamne ali šamot, ki sprejeto toplotno energijo oddajajo v prostor še dolgo potem, ko je ogenj že ugasnil.

Lončena peč

Ima ponavadi obzidano tudi kurišče ter je obložena z lončeno oblogo. Prednost le-te je, da toploto oddaja dlje časa.

Štedilniki na drva ter različni gašperčki.

Ker nimajo dovoda zraka od zunaj obstaja nevarnost dolgotrajne prikrite izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu ali celo zastrupitve z njim. Zato jih odsvetujemo.
 

Preden se lotite vgradnje

Za enostavne objekte, kot so enodružinske hiše, je v zvezi s požarno varnostjo treba upoštevati Smernice za požarno varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav Slovenskega združenja za požarno varnost (SZPV 407).

Smernice določajo, kako je z zajemom zraka, postavitvijo kurilnih in dimovodnih naprav, potrebnimi odmiki od gradbenih elementov iz gorljivih materialov, kako je z odvodom dimnih plinov …

Če je kamin ali peč predvidena pred gradnjo hiše, je njeno načrtovanje že vključeno v zasnovo požarne varnosti. To je dokument, ki ga mora izdelati strokovnjak za požarno varnost in je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ob naknadni vgradnji se ne zahteva izdelava zasnove požarne varnosti. Vsekakor pa sledite smernicam SZPV 407.

Mag. Aleš Glavnik, član upravnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov pri Inženirski zbornici Slovenije, kot največji napaki ob naknadni vgradnji kamina oziroma peči izpostavlja naslednje:

• Ni dovoda svežega zraka za zgorevanje v kaminu.
• Ni nameščenega javljalnika CO.
• Pri naknadnih vgradnji dimnika se pozabi na požarno ločitev pri prehodu dimnika skozi mansardo ali nadstropje.
• Dimniške tuljave mnogokrat niso toplotno izolirane s kameno volno.
• Vgrajujejo se premočni kamini za današnje nizkoenergijske stavbe. Toplotne potrebe so resnično majhne, kamini pa imajo toplotne moči od 5 do 20 kW, kar je preveč.

Vgradnjo kurilnih in dimovodnih naprav zaupajte le strokovnjakom, ki bodo zagotovili varno vgradnjo in preverili primernost kurilnih naprav ter materialov.

Tako lahko pričakujete tudi manj posrednih težav, na primer zamakanja strehe zaradi naknadne zidave dimnika.
 

Več ognja, manj saj in CO

Gorenje je kemijska reakcija goriva in kisika, pri tem se sproščata toplota in svetloba, izloča pa ogljikov dioksid in drugi dimni plini. Za dobro zgorevanje morate torej zagotoviti kvalitetno gorivo in dovolj kisika.

Najprej o kisiku. Da bo kisika dovolj in bo zgorevanje popolno, je potreben dober vlek. Vlek je dovod zraka v gorilno komoro in odvod dimnih plinov v okolje.

Priporočamo dovod zraka z zajemom od zunaj in ne iz notranjih prostorov ali kleti, sicer boste morali poskrbeti za zračenje in izključiti možnost hkratnega delovanja naprav, ki sesajo zrak (nape, sušilniki perila).

Dimni plini so zaradi višje temperature lažji in se dvigajo. Velja, da je vlek boljši, če je dimnik višji. Vlek je močnejši tudi, če je razlika v temperaturi zunanjega zraka in dimnih plinov večja, zato je običajno kurjenje v hladnejših dneh lažje.

Mnogo kurjačev si želi, da ogenj ne bi dogorel takoj, ampak da bi dolgo časa vzdrževali enakomerno toploto. Vendar pozor!

Nenehno zapiranje lopute, kurjenje velikih polen ali celo mokrega lesa je škodljivo in nevarno. Izgorevanje namreč ni popolno, zato se tvori več škodljivih plinov: namesto CO2 več CO in saj.

Na tuljavi se zaradi tega nabirajo katranske obloge, ki še dodatno prispevajo k slabšemu izgorevanju. Če v takem stanju dimovodne tuljave popolnoma odprete loputo, se lahko vnamejo saje in tvegate dimniški požar.

Da boste dovolj hitro prepoznali nevarnost, preberite, kateri so znaki dimniškega požara, dimnik pa naj redno pregleda in čisti pooblaščena dimnikarska služba.

Pravilno je kurjenje na polno. Ne le, da je manj škodljivo in nevarno, poleg tega s takim kurjenjem ne boste zadimili sosedov.

Zdaj pa še o gorivu. Za kurjenje v kaminskih pečeh in kaminih je najprimernejši les, ki da dovolj žerjavice in ustvari manj saj. To je les bukve, gabra in breze. Zaradi smole je les smreke in iglavcev manj primeren.

Pri popolnem izgorevanju je pepel svetlosiv do siv brez večjih kosov oglja.

Les mora biti torej čist in suh. Nikoli v peči ne kurite časopisnega papirja, ostankov hrane, novoletne smreke, parketa, plastike ali česa drugega.

Za nadaljevanje kliknite tukaj >>.