Zasaditve trajnic

Trajnice lahko zasajamo posamič ali v skupinah. Posamično zasajene ne pridejo toliko do izraza, razen če so dovolj velike in bogate. Najpogostejša oblika so otoki in mešane grede, najbolje pa pridejo do izraza v gredah zelik. To so dolge pravokotne grede obdane s trato. Zasajene so s trajnicam, ki cvetijo poleti ali zgodaj jeseni. V prvi vrsti so najnižje rastline, v zadnji najvišje, tako da se oblikuje naklon, ki se dviguje proč od opazovalca (kot vrste v gledališču). Posamezno gredo naj bi zaključevala stena, plot ali živa meja, med dvema gredama, pa naj bi bila speljana pot. Pri manjših vrtovih se takšnim zaključkom odpovemo.

Skupaj sadimo enake rastline, tako da so jasno vidne. Če želimo bolj sproščen vrt, je lahko sajenje bolj sproščeno, vendar moramo paziti, da posamezne vrste pridejo do izraza, sicer se izgubijo v množici in njihov vizualni učinek je izgubljen, vrt pa izgubi svoj čar. Med trajnice lahko sadimo tudi grmovnice in enoletnice, če želimo, da je greda lepa tudi takrat, ko trajnice ne cvetijo. V velikih vrtovih naredimo več gred, na katerih vse rastline cvetijo sočasno. Tako imamo spomladansko, poletno in jesensko gredo.

Grede v obliki otokov so največkrat manjše. Ogledamo si jih lahko z vseh strani. Za vrtove z geometrijsko zasnovo so najprimernejše pravilne oblike (krog, kvadrat, pravokotnik), za naravni vrt pa so bolj ustrezne grede nepravilnih oblik z rahlimi zavoji. Dvignjene otočne grede so primerne za tlakovane vrtove. Na njih veljajo drugačne razmere kot sicer v vrtu. Zemljo lahko pripravimo posebej, ne glede na to kakšna je na vrtu.

Mešane grede so idealne, če želimo imeti pisan vrt preko celega leta. Kombiniramo trajnice z grmi, posameznimi manjšimi drevesi, enoletnicami in vzpenjavkami. Več, ko zasadimo grmov in dreves, manj bo vzdrževanja.

Pri načrtovanju zasaditve trajnic moramo upoštevati določena pravila, ki so neodvisna od izbranega tipa grede in od števila drugih rastlin s katerimi jih kombiniramo. V vrtu s pravilno zasnovo sadimo v ravnih gredah z urejenimi barvami. V naravno urejenem vrtu naj bodo oblike bolj sproščene in zasaditev bolj svobodna. Velikost in oblika gred naj se ravnata po velikosti vrta in drugih okoliških arhitekturnih elementih (npr. dvorišče). Greda naj bo široka vsaj 1,5 metra, da pride do izraza. Pri sajenju moramo paziti, koliko prostora naj pustimo med rastlinami. Najbolje se je posvetovati z vrtnarjem, koliko prostora zahtevajo posamezne rastline, da kasneje ne bo prihajalo do prevelike medsebojne konkurence.

Manjših in srednje velikih rastlin ne sadimo posamič. Primernejša je zasaditev v enakih skupinah. Liho število rastlin zasadimo v skupino povsem nepravilno. Število rastlin je odvisno od njihove velikosti. Če so rastline manjše, jih lahko skupaj zasadimo več. Rastline imajo različne oblike. S kombiniranjem povešavih, plazečih in pokončnih rastlin lahko ustvarimo zelo zanimive vzorce.

Širša, ko je greda, višje rastline lahko gojimo. Velike rastline na majhnih gredah delujejo okorno. Spredaj sadimo najnižje rastline, zadaj najvišje. Na otočnih gredah so najvišje rastline v sredini. S tem ohranimo preglednost nad vsemi rastlinami, obenem pa je vtis gred močnejši. V prvih vrstah lahko posadimo posamezne visoke rastline, da razbijemo morebitno enoličnost. Izbrane rastline naj ne bodo preveč goste in bujne.

Pri trajnicah se lahko, bolje kot pri drugih tipih rastlin, igramo z barvami. Njihova pestrost omogoča ustvarjanje zelo divjih ali zelo umirjenih kombinacij. Lahko se posvetimo samo eni barvi in nekaj njenim odtenkom, ali pa skušamo zasaditi povsem mavrični vrt. Zasaditev v belem je dokaj enostavna in umirjena. Cvetovi se ujemajo s srebrnimi ali sivkastimi listi. Bela barva je primerna predvsem za poživitev kake temnejše zasaditve. Če se odločimo za rumene in rdeče barve, bomo v vrtu naredili toplejši kotiček. Če želimo drznejše barvne kombinacije, uporabljamo modre, rdeče ali rumene in purpurne barve. Učinki so lahko zelo različni in zanimivi. Pri izbiri barv moramo upoštevati tudi barve listov in njihovih kombinacij tako v času cvetenja, kot takrat, ko cvetov ni.

Pomembno vlogo ima tudi tekstura in oblika listov. Listi vsake vrste so drugačni in ko se zlijejo v celoto, tvorijo harmonijo.

Pri zasajanju se lahko ravnamo tudi glede na sezono cvetenja. Lahko delamo grede, kjer bodo rastline cvetele samo del leta, ali pa takšne, ki bodo vedno polne cvetja. Pri oblikovanju stalno cvetočih gred moramo zelo dobro izbirati vrste glede na čas cvetenja. Trajnice lahko kombiniramo s čebulnicami ali grmi, ki bodo poskrbele za živost grede v spomladanskem in jesenskem času.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje