Nega vrtnic

Vrtnice potrebujejo gnojenje vsako jesen. Najprimernejše gnojilo je uležan hlevski gnoj (najbolje je, da je suh). Svežega ne uporabljamo, ker je v njem veliko semen plevelov. Pazimo tudi, da nima preveč slame, ki prvo leto veže dušik, naslednje leto pa ga sprošča v preveliki količini. Hlevskemu gnoju dodajamo tudi druga gnojila, ki vsebujejo v večjih količinah dušik, fosfor in kalij. Gnojilo potresamo v manjši količini tudi po spomladanskem obrezovanju in pozno poleti, pred drugim cvetenjem. Gnojilo rahlo vkopljemo v zemljo z motiko. Jesensko gnojenje (če je bogato s kalijevim sulfatom) pospeši dozorevanje kasnih poganjkov in zmanjšuje občutljivost na zmrzal.

Vrtnice imajo globoke korenine in uspevajo tudi v sušnih poletjih. Če imajo premalo vode, so cvetovi manjši in občutljivejši na sončni ožig. Zalivanje vrtnic naj bo zelo izdatno, najbolje zjutraj ali zvečer, ko ni močne sončne svetlobe.

Pri pletju moramo paziti, da ne prekopavamo pregloboko, ker lahko poškodujemo korenine. Najbolje je plevel izpuliti z roko. Lahko nasadimo tudi nizke rastline, ki zastrejo talno površino, vendar ne smejo imeti globokih korenin.

Plevel lahko preprečujemo tudi z zastiranjem. Primeren je star hlevski gnoj (v spomladanskem času) ali pa zmleto lubje.

Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da se ne začne razvijati seme. S tem tudi pospešujemo nepretrgano cvetenje. Jeseni cvetov ne odstranjujemo, da ne spodbujamo rasti novih poganjkov.

Vrtnice presajamo v dobi mirovanja. Starost vrtnic ni pomembna, vendar bolje prenašajo presajanje vrtnice do starosti štirih let. Prst najprej razrahljamo. Z lopato zarežemo v krogu vsaj 25 cm od koreninske grude. Z vilami ali lopato dvignemo rastlino skupaj z večjim delom prsti in rastlino prenesemo na novo mesto. Obilno zalivamo, dokler se rastlina dobro ne ukorenini. Nikoli ne presajamo vrtnic v zemljo, kjer so vrtnice že uspevale.

Preko zime potrebujejo vrtnice v hladnejših predelih zaščito. Najboljša zaščita je slama ali praprot s katero prekrijemo vrtnice ali pa jih ovijemo, če so visoke.

Ostanke vrtnic (listje, cvetove, vejice) ne dajemo na kompost, ker se s kompostom lahko prenašajo bolezni.

Za zatiranje bolezni moramo uporabljati različne kemične pripravke. Vrtnice redno skrbno pregedujemo.

Obrezovanje

Vrtnice se obrezujejo v času mirovanja, vendar ne v obdobju zmrzali. Jeseni jih obrezujemo, ko odvržejo liste, spomladi pa, ko nabreknejo brsti in minejo pozebe (nočne pozebe niso nevarne). Različne skupine vrtnic različno obrezujemo.

Pri vrtnicah čajevkah, poliantah in foribundah, ki so največje skupine za gredice, začnemo z odstranjevanjem suhih vejic. Tanke vejice odrežemo vse do tal. Pustimo tri do pet velikih vejic, na katerih naštejemo tri do pet brstov. Pol centimetra nad zgornjim brstom odrežemo vejico. Vejice naj bodo različnih višin in oblika vrtnic bo privlačnejša.

Divji poganjki se pojavljajo pri vrtnicah, ki so cepljene. Dogaja se, da pod mestom cepljenja požene nov poganjek, ki se od drugih razlikuje v drugačni rasti in manjših listih. Ob vrtnici odstranimo zemljo do globine poganjka. Odrežemo ga tik ob steblu, da zmanjšamo možnost ponovnega odgona.

Obrezovanje grmastih in pokrovnih vrtnic je enostavno. Te vrtnice najlepše cvetijo na dvoletnih poganjkih, zato redno odstranjujemo triletne poganjke. Obrezujemo jih lahko spomladi ali po cvetenju, ko odrežemo vse odcvetele veje do tal. Vrtnice, ki obrodijo plodove šipka, obrezujemo pozimi ali spomladi, vendar če so predolgo neobrezane, jih moramo porezati do tal.

Vzpenjavke cvetijo neprekinjeno. Najlepše cvetove imajo na dvoletnih vejah. Mlade veje privezujemo, stare pa odrežemo. Če porežemo celo vrtnico do tal, naslednje leto ne bo cvetela.

Grmičaste vrtnice, ki jih gojimo v gredicah, cvetijo nepretrgoma. Obrezujemo jih spomladi. Pustimo tri do pet vejic.

Vrtnico Rosa rugosa obrezujemo tako, da vsako leto odrežemo do tal samo triletne vejice.

Moderne vrtnice niso cepljene, zato nimajo divjih poganjkov. Glede obrezovanja so zelo nezahtevne. Ni jih treba obrezovati vsako leto in tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov ni potrebno. Lahko jih obrežemo čisto do tal.

Med stare vrtnice spadajo vrtnice iz skupin Alba, Gallica, Burbon, Centifolia, Pimpinellifolia, Damascena, Remontant,... Zrastejo v velike viseče grme, ki imajo cvetove gosto skupaj. Imajo močan vonj a cvetijo samo do tri tedne dolgo. Nekatere so neodporne na mraz. Te vrtnice prenesejo dolgo zanemarjanje (do 50 let).

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog