Trajnice sonca

Predstavitev rodov in vrst je okvirna in predstavlja le vpogled v trajnice sončnih mest. Posamezne vrste imajo veliko sort in ne bi bilo smiselno opisovati vsako posebej. Pred nakupom se posvetujmo z vrtnarjem ali pa uporabimo strokovno literaturo, kjer so predstavljene posamezne vrste in njihove sorte.

Rman (Achillea)
Je robustna rastlina, ki ne potrebuje veliko nege. Najbolj pride do izraza, če jo sadimo v manjših ali večjih skupinah. Rastline tega rodu cvetijo od junija do avgusta, odvisno od vrste. Dobro uspeva na toplih tleh, kjer moramo le redno odstranjevati odcvetele cvetove. Cvetovi so kobuljasti. Osladasti rman (A. filipendula) ima velike rumene cvetove in sivozelene liste. Zraste do 100 cm. Navadni rman (A. millefolium) ima pernate lističe in ploščate cvetne koške. Cvetovi so rdeče do rožnate barve, odvisno od sorte. Dosega višine od 50 do 80 cm.

Sleznik (Alcea)
Rod sleznikov obsega dve vrsti, ki sta primerni za uporabo v vrtovih. Zraste do 2 metra visoko in je primerna rastlina za sajenje ob ograjah. Tla morajo biti bogata s hranili, na zavetnem mestu in dobro odcedna. Bogate cvetove bomo vzgojili, če bomo spomladi odrezali vse nove poganjke čisto pri tleh. Cveti od junija do septembra. A. ficifolia je vzdržlivejša, ima preproste cvetove v različnih barvnih odtenkih. Rožlin (A. rosea) ima vrstnate cvetove v rdeči, rožnati, beli ali rumeni barvi.

Nebine (Aster)
Nebine ali astre so med lastniku vrtov in ljubiteljskimi vrtnarji zelo priljubljene. Različne skupine cvetijo od pomladi do pozne jeseni. Vrst in sort je veliko, zato v posameznih vrtovih srečujemo le majhno zbirko.
Alpska nebina (A. alpinus) cveti spomladi od maja do junija. Doseže do 20 cm višine. Uspeva na dobro odcednih apnenčastih tleh na prostoru, kjer je veliko sonca. Primerna je tudi za skalnjake in alpske vrtove. Cveti belo, vijolično in svetlo rožnato, odvisno od sorte. A. tongolensis zraste do 50 cm. Različne sorte cvetijo lilamodro z belim središčem, vijoličnomodro ali vijolično z rumenim središčem.
Gorska nebina (A. amellus) cveti poleti od julija do septembra. Uspeva na sončnem mestu, ki je dobro odcedno na apnenčastih tleh. Sadimo jih v spomladanskem času. Po enem letu rastline spomladi razdružimo, da se obnovijo. Zrastejo od 40 do 60 cm visoko. Cvetovi so srebrnomodri, modrovijolični, sivomodri, rožnati, temno vijolični ali temno modri, odvisno od sorte. Frikatijeva nebina (Aster frikatii) cveti poleti temno modro z rumenim središčem. Zraste do 50 cm.
Jesenske nebine cvetijo od avgusta do oktobra. S svojimi cvetovi nas razveseljujejo do prve zmrzali. Izbira je velika med vrstami in še večja med sortami. Vsem je skupno, da potrebujejo veliko sonca in bogata humozna tla. A. dumosus se hitro razraste. Primerna je za skalnjake, in različne obrobe. Če jih sadimo v skupinah ob višjih nebinah, dobimo zanimiv barvni učinek. V kombinaciji z rudbekijo in jesenskimi krizantemami lahko lepo popestri jesenski vrt. Zraste od 20 do 50 cm visoko in cveti rožnato, karmin rdeče, sivomodro, belo in svetlo rožnato. A. ericoides je zanimiva vrsta. Cvetovi so majhni in rastejo na močno razvejanih steblih. Rastlina je videti kot grmiček. Zraste od 80 do 120 cm in cveti belo, modro ali rožnato. Jesenska ali virginijska nebina (A. novi-belgii) se razširja s koreninami, ki so močno razvejane. Lahko jo je razmnoževati z deljenjem korenin. Če zrastejo previsoko, jih lahko v juniju skrajšamo do polovice, ne da bi ogrozili cvetenje; kasnejši rezi preprečijo cvetenje. Zraste od 80 do 150 cm in cveti krvavordeče, lilamodro, rožnato, svetlo modro ali temno modro.

Krizanteme ali hlapčki (Chrysanthemum)
Uspeva preko 200 vrst krizantem in mnoge med njimi so križanci. Rod je prisoten skoraj v vsakem večjem vrtu kjer se dobro vključuje med druge rastline. Cvetijo vse leto od zgodnje pomladi do pozne jeseni v različnih barvah in oblikah. Cvetovi so primerni tudi za oblikovanje šopkov. Uspevajo v s hranili bogatih globokih humusnih tleh na polnem soncu. Nekatere vrste cvetijo pozno, že po prvi zmrzali in potrebujejo dodatno zaščito. Nordijska krizantema (C. arcticum) ima grmičasto rast. Zraste do višine 50 cm. Je rastlina hladnejših krajev in primerna za skalnjake. Cveti od septembra do novembra rožnato ali rumeno, odvisno od sorte. C. coccineum cveti rdeče ali rožnato v maju in juniju. Zraste od 60 do 90 cm in je zaradi dolgih stebel primerna tudi za rezano cvetje. C. leucanthemum je divja vrsta. Uspeva na vseh vrstah tal, če le niso preveč vlažna. Umetno vzgojene sorte zrastejo od 50 do 90 cm visoko in cvetijo belo maja in junija. Vrtna marjeta (C. maximum) cveti poleti, belo na steblih dolgih okoli 90 cm. V vazi zdrži dolgo. Zaradi belih cvetov je primerna vrsta za razne optične učinke na cvetličnih gredah. Uporabimo jo lahko za obrobo drugih barvnih skupin, kot mejo med različnimi skupinami ali samostojno v skupinah. Sorta 'Silberprinzesschen' zraste le do 30 cm visoko.

Lepe očke (Coreopsis)
Rod obsega vrste od višine 25 cm do 2 m. Cvetovi se ohranijo dolgo časa. Rod izvira iz ameriških step, zato zahteva polno sončno osvetlitev. Tla naj bodo dobra in brez posebne nege nas bodo rastline razveseljevale s cvetovi preko poletja. Cvetovi so svetlo rumene barve. Velecvetne lepe očke (C. grandiflora) imajo do 10 cm velike cvetove na 40 do 90 cm dolgih steblih. Cveti od julija do konca septembra. Vretenčnik (C. verticillata) ima cvetove v skupinicah. Sorta 'Zagreb' je pritlikava in zraste le do 25 cm. C. tripteris zraste do 200 cm visoko in jo sadimo samostojno, da pride bolje do izraza.

Srčastolistna krambe (Crambe cordifolia)
Zraste 1,5 do 2 m. Razvejani cvetovi imajo močan vonj. Cveti belo, junija. Ima velike okroglaste liste, ki so v začetku temno vijolični, kasneje pa postanejo zeleni. Potrebuje globoka bogata tla, na sončnem mestu. Potrebuje vsaj 1 m rastnega prostora, tako, da jo je najbolje saditi samostojno.

Delfinijum (Delphinium)
Delfinijum je rod, z vrstami, ki dosežejo višine tudi do 2 m. Zardi tega in lepe modre barve so že v 19. stoletju začeli z različnimi križanji. Danes imamo nekaj tisoč sort, ki cvetijo v vseh barvah in dosegajo različne višine. Sadimo jih v skupinah, tako da se barve spreminjajo od skupine do skupine. Z raznobarvnimi skupinami lahko napravimo pisane vzorce. Rastline potrebujejo veliko prostora na sončnem mestu. Tla naj bodo humozna in bogata s hranili. Po prvem cvetenju rastline odrežemo na višini 10 cm. Pognojimo z mineralnim gnojilom (50 g/m2) in rastlina bo ponovno cvetela. Različne sorte cvetijo od junija do oktobra s krajšimi obdobji mirovanja po rezanju. Na mešanih gredah imajo dominantno vlogo, vendar le krajši čas.

Škrlatna ehinacija (Echinacea purpurea)
Rastline so visoke 80 do 100 cm, nezahtevne in trpežne. Cvetijo od julija do septembra. Cvetovi so rdeči ali rožnati, odvisno od sorte. Nekatere sorte imajo bele cvetove. Staro latinsko ime je Rudbeckia purpurea.

Bodoglavec (Echinops)
Njegova privlačnost so velike ščetinaste krogle, modre do bele barve, ki jih napravi na 120 do 200 cm dolgih steblih. Med drugimi trajnicami na gredi močno izstopa tako zardi oblike, kot barv. Cveti od julija do septembra. Potrebuje dobro odcedna tla na sončnem mestu. Stebla s kroglami lahko tudi posušimo in nam služijo kot okras v hiši. Pri nas rastejo v naravi oblasti bodoglavec (E. spaerochephalus), spremenljivi bodoglavec (E. exaltatus) in navadni bodoglavec (E. ritro).

Gajlardija, kokarda (Gaillardia)
V vrtovih se pojavljajo samo različni križanci, naravnih vrst ni moč najti. Doseže 60 do 70 cm višine, a najti je moč tudi pritlikave sorte (15 do 30 cm). Cveti neprekinjeno od junija do septembra. Cvetovi so večinoma dvobarvni pri čemer prevladujejo rjavi, rdeči in rumeni barvni toni. Njihova življenjska doba ni dolga in na vlažnih tleh se še skrajša. Najbolj ji ustrezajo suha, dobro odcedna topla tla na polnem soncu. Konec septembra odrežemo cvetove tik nad zadnjimi listi. Rastline slabo prenašajo zmrzal, zato jih moramo zaščititi.

Latnatan sadrenka (Gypsophila paniculata)
Roza ali beli cvetovi te rastline dišijo zelo aromatično. Potrebuje globoka tla, rahlo apnenčasta in dobro odcedna tla. Se hitro razrašča in je primerna za zapolnitev praznih prostorov okoli različnih čebulnic. Nižje sorte zrastejo do 60 cm, višje do 120 cm.

Raketica (Kniphofia)
Na voljo je več križancev, ki cvetijo oranžno, rdeče, rumeno, belo in v vseh kombinacijah teh barv. Slovensko ime pove veliko o obliki te rastline. Na dolgem steblu (60 do 150 cm) je podolgovato socvetje. Rastlina je videti kot raketa za ognjemet. Izvira iz južne Afrike in potrebuje zaščito preko zime. Pred zimo zimzelene liste skrajšamo za 1/3, jih povežemo in prekrijemo s suhim listjem in smrekovimi vejami. Rastišče naj bo rahlo peščeno in vlažno, toplo, sončno na zavetni legi. Nekaj časa preden posadimo rastlino, tla dobro pognojimo s kompostom. Cveti od junija do septembra, odvisno od sorte.

Mnogolistni volčji bob (Lupinus polyphyllus)
Ta vrsta zraste 80 do 100 cm visoko. Cvetni stolpiči so zelo zanimivi in zato rastlino sadimo samostojno ali v manjših skupinicah. Cveti maja in junija. Primerna je za popestritev ozadij vrta ali za sajenje ob ograjah. Pri načrtovanju sajenja moramo upoštevati, da mora po cvetenju njegovo mesto prevzeti kaka druga trajnica, sicer nastane prazen prostor. Ker ima na koreninah bakterije, ki vežejo dušik z zraka, bogati zemljo z dušikom. Dobro uspeva na lahkih in dobro odcednih tleh.

Srčastolistna makleja (Macleaya cordata)
Zraste 2 do 3 m visoko. Listi so podobni listom figovca. Zgornja stran je modrozelena, spodnja pa prekrita z belimi dlačicami. Zelo hitro se razrašča s poganjki iz korenin. To rastlino slabi in njeno cvetenje je manj intenzivno. Poganjke redno odstranjujemo ali pa rastlino posadimo v posodo ali korito, ki ga zakopljemo v zemljo. Julija in avgusta poganja stebla na katerih so beli ali rožnati cvetovi. Tla naj ne bodo humozna, ne prebogata s hranili in ne presuha. Prenaša tudi polsenco.

Štirioglati svetlin (Oenothera tetragona)
Ta vrsta svetlina je primerna rastlina za kombiniranje z drugimi vrstami. Cveti preko celega poletja (maj – september). Rumeni cvetovi se lepo ujemajo z modro cvetočimi rastlinami. Tla naj bodo odcedna. Potrebuje veliko sonca.

Potonika (Paeonia)
Potonike sodijo med najlepše vrtne trajnice. Ko se enkrat dobro vrastejo, ne potrebujejo več veliko nege. Rastejo na težkih ilovnatih tleh, revnih z apnencem, vendar ne prenašajo zastajajoče vode v tleh. Za dobro uspevanje je potrebna temeljita priprava tal pred sadnjo. Že nekaj tednov prej izkopljemo sadilno jamo in v zemljo vmešamo kompost ter zasujemo. Sadimo jih pozno poleti in v zgodnji jeseni (september, oktober) plitvo v tla, tako da so brsti le 3 cm pod zemljo. Ko zaključijo z rastjo, potrebujejo veliko dušika. Zalivamo le v zelo suhih obdobjih, ker požene korenine dovolj globoko, da je ves čas preskrbljena z vodo. Po potrebi podpremo stebla, ki so lahko do meter dolga in nosijo težke cvetove rožnate, bele ali rdeče barve. Rastlini zagotovimo vsaj 1 m2 prostora, in naj na istem mestu ostane vsaj desetletje. Cveti maja in junija.

Orientalski mak (Papaver orientalis)
Čas cvetenja je odvisen od sorte in se giblje od maja do julija. Na 60 do 110 cm visokih steblih so rdeče, rožnati, rdeče-beli, rdeče-rožnati ali rožnato-beli cvetovi. Cveti kratek čas in šele jeseni požene nove zimzelene liste. Temu primerno moramo izbrati njegove sosede.

Penstemon (Penstemon)
Ta rod vsebuje vrste, ki cvetijo preko celega poletja. Primerne so tako za obrobja gred, kot tudi za grede z divjimi rastlinami. Lahko jih tudi obrezujemo. Nižje vrste in sorte so primerne tudi za skalnjake. Glede tal niso zahtevne, potrebujejo le veliko sonca. Zrastejo od 30 do 70 cm visoko in cvetijo modro, redeče, rožnato ali belo.

Plamenka (Phlox)
V tem rodu je veliko različnih križancev, vsem pa je skupno, da imajo lep in močan vonj. Zraste od 80 do 140 cm. Cvetovi so značilnih rožnatih in rdečih tonov; mešanje z drugimi cvetočimi trajnicami je zato problematično. Lahko jih mešamo z rumeno modrikasto cvetočimi vrstami. Cveti od julija do septembra. Zahteva humozna, nevtralna do rahlo kisla tla.

Rudbekija, črnooka (Rudbeckia)
Ta rod obsega nekaj zelo zanimivih vrst. Dosega od 60 do 200 cm višine. Cvetovi so rumeni s črnim ali temno rjavim središčem. Cveti od julija do oktobra. Glede tal ni zahtevna, zahteva le stalno vlažnost. Ko se rastline po nekaj letih začnejo goliti, je čas, da jih razdelimo in presadimo. Pogostejše vrste v vrtovih: deljenolistna rudbekija (R. lacinata), R. fulgida, R. nitida, R. purpurea.

Kadulja (Salvia)
Izmed kadulj je najbolj poznana travniška kadulja (S. pratensis), ki jo zelo hitro prepoznamo na travnikih po njenih vijoličnih stebričastih cvetovih. V vrtovih največkrat zasledimo podlesno kaduljo (S. nemorosa). Zraste od 40 do 80 cm visoko. Potrebuje veliko sonca, dobro pa uspeva na apnenčastih tleh. Prenaša sušo. Cveti od junija do konca septembra, če ji na višku cvetenja v juliju in avgustu porežemo še ne ovenele cvetove. Žajbelj (S. officinalis) cveti od junija do avgusta z vijoličnimi cvetovi. Poganjki so 40 do 50 cm dolgi. Cvetove rade obiskujejo različne žuželke. Preko zime moramo rastline zaščititi.

Kavkaški grintavec (Scabiosa caucasica)
Zanj je značilno dolgo obdobje cvetenja, ki traja od junija do oktobra, na zavetnejših legah tudi do novembra. Uspeva na odcednih humoznih tleh in dobro prenaša sušo. Cvetovi različnih modrih tonov so na 70 do 90 cm visokih steblih.

Rozga (Solidago)
Rozge so trpežne in nezahtevne trajnice. S svojimi rumenimi cvetovi prinašajo v poletni vrt osvežitev. Gojimo več vrst križancev, ki dosegajo višine od 50 do 90 cm. Pomlajujejo se z razdelitvijo. Rastejo na sončnem mestu in odcednih tleh.

Jetičnik (Veronica)
Nižje vrste in sorte jetičnikov so primerne za sklanjake, večje pa lahko uporabimo tudi v drugih predelih vrta. V vrtu nas bodo razveseljevali s cvetovi od konca maja do septembra. Cvetovi so modrih, belih in rožnatih barv. Dobro uspevajo na nevtralnih do rahlo alkalnih tleh.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2018

25.08.2018 - 30.08.2018 56. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

30.08.2018 - 03.09.2018 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

The Green World 2016

06.09.2018 - 07.09.2018 Hortikulturni sejem.

Marmo+mac

26.09.2018 - 29.09.2018 Sejem kamna, tehnologij obdelave kamna in oblikovanja kamna.

Anketa

Moja hiša potrebuje