Okrasne trave
Nekatere vrste trav nevsakdanjega videza, lahko uporabimo tudi kot okras. V vrtu predstavljajo zelo zanimivo točko in med pisane rože vnašajo nekaj zelene nežnosti. Nekaterim vrstam lahko stebla s cvetovi odrežemo, jih posušimo in uporabimo kot okras v stanovanju ali hiši.
Sadimo jih v skupinah ali posamezno. Manjše vrste so primernejše za skupinice, saj samostojno ne pridejo dovolj do izraza. Trave z visokimi stebli in listi sadimo v majhnih skupinicah in posamezno. Tako predstavljajo nasprotje ostalim pisanim trajnicam in enoletnicam. Nekatere so zimzelene. Pozimi lahko predstavljajo svojevrsten okras v vrtu, še posebej, ko jih prekrije sneg. Poleg okrasne vloge imajo tudi povsem praktično. So odličen preprečevalec erozije, predstavljajo zatočišče za živali in so lahko odlična razmejitev med posamezni deli vrta.
Na voljo imamo več vrst trav, ki so večinoma k nam prinesene. Pri nakupu se odločamo glede na višino ter obliko cvetov in listov. Izbiramo previdno, da bomo dosegli zaželjeni učinek. V majhnih vrtovih je lahko pampaška trava previsoka in bo zasenčila vse ostale rastline, medtem ko v velikem vrtu lahko predstavlja osrednjo točko določenega predela.
Kolmež (Acorus gramineus)
Zraste 15 do 25 cm visoko. Oblikuje lepe svetleče podolgovate liste. Sadimo ga na sončna do polsenčna mesta na vlažnih tleh. Uporabljamo ga kot zaključno rastlino na cvetličnih gredah, samega, sajenega v skupinicah, primeren pa je tudi za gojenje v cvetličnih loncih. Korenine razpreda hitro in iz njih poganjajo nove rastline.
Pampaška trava (Cortaderia selloana)
Prihaja k nam iz Južne Amerike. Je značilna predstavnica argentinskih pamp. Zraste do 250 cm visoko, odvisno od sorte. Zahteva sončno mesto in dobra ter odcedna tla. Glede vodnih razmer je zahtevna. Uspeva v suhih tleh in jo zalivamo samo v sušnem obdobju. Če so tla prevlažna ali v njih zastaja voda, bodo cvetovi odpadli, odmre pa lahko tudi cela rstlina. Da spodbudimo cvetenje jo občasno zalijemo z gnojilom, ki smo ga raztopili v vodi (40 g na 10 l vode). Trava je občutljiva na nizke temperature. Jeseni jo zaščitimo pred talno vlago. Dolga stebla in liste zvežemo skupaj, da ne poležejo po tleh. Po potrebi uporabimo oporo v obliki lesenih palic. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Koreninski predel prekrijemo z zmletim lubjem ali listjem.
Kijasti trstasti prstikovec (Miscanthus sinensis)
Ta trava je glede uporabe univerzalna. Uporabimo jo lahko ob ribniku, ob hiši, na terasi, v viseči košari, kot zaključek grede s cvetlicami, samostojno sredi trate,… Doseže višino do 200 cm. Cvetenje je odvisno od sorte. Nekatere cvetijo le občasno, druge vsako leto, nekatere ne cvetijo pri nas. Barva cvetov se spreminja od rožnate do srebrne, čas cvetenja pa je raztegnjen od avgusta do oktobra, glede na sorto. Dobro uspeva na sončnem mestu in bogatih, odcednih tleh. Sadimo jo spomladi.
Perjanka (Pennisetum alopecuroides)
Trava požene 30 do 50 cm visoko liste, ki jim sledijo cvetna stebla višine 80 cm. Cvetovi so dolgi do 25 cm, rdečerjave barve. Cvetove napravi avgusta in septembra in ostanejo na rastlini do pomladi. Preko zime je lep okras vrta, zato jo porežemo šele spomladi. Lahko jo sadimo posamično; je zelo košata. Sadimo jo spomladi. Uspeva na sončnih, bogatih in odcednih tleh. V sušnejših obdobjih jo moramo zalivati. Ker se lepo razrašča, jo po nekaj letih izkopljemo in razdelimo.