Rastline plitvin
Trajnice, ki rastejo od globine 50 cm do 10 cm, predstavljajo pomemben del ribnika in nanje pri zasajanju ne bi smeli pozabiti.
Trpotčasti porečnik (Alisma platago-aquatica) je največji izmed porečnikov. Listi so 30 do 50 cm dolgi in široki od 8 do 20 cm. Cvetna stebla se delijo na več poganjkov in dosežejo višino 80 do 120 cm. Na koncu so majhni beli cvetovi. Cveti v juliju. Ker se rad razrašča, je primernejši za večje ribnike. Dobro uspeva v nevtralni ali rahlo alkalni vodi.
Kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) je lepa trajnica plitvih voda. Trikotni listi lahko dosežejo dolžino enega metra. V juniju in avgustu požene vijoličaste ali rožnate cvetove, ki tvorijo kobule na močnem steblu. Obstajajo tudi sorte z belimi ali rdečimi cvetovi. Dobro uspeva do globine 30 cm. Primerna je za srednje in velike ribnike.
Dolgolistna ostrica (Cyperus longus) je močvirska trava sredozemskega področja in ni povsem prezimno trdna. Preko zime jo moramo zaščititi. Cvetna stebla so oglata in se na koncu delijo na manjša stebla, ki nosijo rjave klase. Na dnu cvetnega stebla je več listov, ki večinoma dosežejo dolžino 30 do 60 cm, nekateri pa tudi enega metra. Ustreza ji globina vode do 20 cm.
Močvirska sita (Eleocharis palustris) je večja oblika iglaste site. Listi so okroglasti in bogati. Dosežejo višino 20 do 30 cm. Uspeva do globine 15 cm. Ker se zelo hitro širi je primerna za večje ribnike. Obstaja tudi podvodna oblika.
Velika sladika (Glyceria maxima) se širi zelo hitro. Sorta 'Variegata,' ki ima bele cvetove, je počasnejša. Če jo posadimo globlje kot 40 cm, ne tvori več novih poganjkov. Listi dosežejo 40 do 60 cm dolžine in imajo dolge bele črte. Sorta 'Variegata' uspeva v vseh ribnikih, sicer pa le v naravnih.
Navadna streluša (Sagittaria sagittifolia) lahko doseže do 80 cm višine, če so pogoji ugodni. Puščičasti listi so do 20 cm dolgi na sušnejših rastiščih pa so listi ozki in suličasti ter dolgi do 30 cm. Cveti od junija do konca avgusta. Cvetovi so metličasti z belimi cvetovi in vijoličastimi prašniki. Jeseni napravi gomolje, ki prezimijo v blatu. Z njimi se prehranjujejo divje race. Primerna je tudi za vodne vrtičke v posodah.
Vodni sitec (Scirpus lacustris) je ena izmed najagresivnejših vodnih trajnic. Se hitro razširja in je primerna le za velike ribnike. Sadimo jo do globine 1,5 metra. Okrogli špičasti listi dosežejo višino dveh metrov.
Enostavni ali navadni ježek (Sparganium emersum) je primeren tako za plitvo kot tudi globjo vodo. V vodi razvije vodne liste. Cvet vedno požene nad vodno površino. Širi se z živicami. Uspeva tudi v tekočih vodah.
Pokončni ježek (Sparganium erectum) je primeren za velike ribnike ker se hitro razširja. V manjših ribnikih ga posadimo v posodo. Požene do meter visoko. Na steblih ima okroglaste plodove. Cveti od julija do konca avgusta. Listi so špičasti 1,5 cm široki in izhajajo iz stebel, ki nosijo cvetove in plodove.
Širokolistni rogoz (Typha latifolia) zraste do dveh metrov in ima liste široke 2 do 4 cm. Rastlina je zanimiva zaradi žametnih rjavih ženskih socvetij (dolžine 10 do 20 cm), ki se razvijejo na vrhu stebla. Rogoz je zelo agresivna rastlina in se hitro širi po ribniku. Tudi velike ribnike lahko hitro preraste in izpodrine druge rastline. Če želimo rogoz obdržati pod nadzorom, ga sadimo v velike močne posode iz katerih se ne more razširiti. Pri ribnikih zgrajenih s pomočjo folije obstaja nevarnost, da s koreninami folijo predre.
Laxmanijev rogoz (Typha laxmannii) je manj agresiven. Listi so široki pol centimetra. Ženska socvetja so svetlo rjave barve in dolga do 5 cm. Rastlina zraste do 1,5 metra. Pri ribnikih zgrajenih s pomočjo folije obstaja nevarnost, da s koreninami folijo predre.