Zemeljska dela

Prva faza pri gradnji objekta so zemeljska dela. Za zemeljska dela v gradbeni stroki veljajo vse dejavnosti, ki so namenjene pripravi gradbene jame za kasnejše temeljenje in njeni zaščiti. Tako zemeljska dela v grobem delimo na izkopavanja in nasipavanja.

Izkopi

Gradbena jama je provizoričen objekt, ki ga po končani gradnji seveda zasujemo. Gradbena jama mora biti izkopana pravilno in kakovostno, v nasprotnem primeru se lahko sesuje oz. poškoduje, kar podaljša čas in poveča stroške gradnje. Ločimo:

  • Gradbeno jamo v širokem odkopu: kjer bočne površine jame kopljemo v naklonu, brez posebne zavarovalne konstrukcije. Naklon bočnih površin in kopanje sta odvisna od globine jame, vrste zemljišča, načina dela, sredstev za kopanje in razpoložljivega časa.
  • Gradbeno jamo z navpičnimi stenami: kjer bočne površine zavarujemo pred rušenjem ali zdrsom z lesenim opažem, zabitimi lesenimi ali jeklenimi plohi, ki so na ustrezen način zavarovani pred nagibanjem ali spodmikanjem na spodnjem robu.
  • Zagatne stene: ki so ploskovne konstrukcije, ki zemeljski pritisk vzdržujejo tako, da jih vpnemo v tla in so obremenjene na upogib. Če je obremenitev prevelika, jih lahko dodatno podpremo tudi s sidri. Lahko so lesene ali jeklene.

Izkope razlikujemo glede na vrsto oz. kategorijo tal, v katero se izkop opravlja, širino in globino izkopa ter način izkopa.

V strokovni literaturi s področja gradbeništva je opredeljenih 7 različnih kategorij zemljin. Merilo za uvrstitev posameznih vrst tal v določeno kategorijo je odpor, na katerega gradbeniki naletijo pri izkopavanju in s tem povezana poraba časa in materiala:

  • I. kategorija: zrahljana zemljina;
  • II. kategorija: navadna zemlja (obdelana zemlja, lahka glina,…);
  • III. kategorija: trda zemlja (polvezani gramoz);
  • IV. kategorija: skala v razpadanju (preperele stene, razpadli skrilavec,…);
  • V. kategorija: srednje trda stena (apnenec, lapor);
  • VI. kategorija: trda stena (marmor, dolomit,…);
  • VII. kategorija: zelo trda stena (granit,…).

Glede na širino ločimo široki izkop ter izkop v ozkih jamah. Široke izkope uporabljamo predvsem pri gradnji podkletenih stavb. Ozki izkopi so primerni kot izkopi za temelje objektov ali kanalske jarke. Omejeni so glede širine, in sicer do 2m. Ozke izkope razlikujemo tudi glede na globino, po globinskih conah, kjer se vsaka 2m začne nova cona. Z vsako nadaljnjo globinsko cono je namreč oteženo kopanje in dvigovanje materiala na površje.

Pri obeh tipih izkopov, tako ozkem, kot širokem, začnemo vedno kopati s tiste strani, ki je najbolj oddaljena od dovozne poti. Predvsem pri kopanju širokih izkopov je treba paziti, da je na razpolago dovolj prostora za nalaganje in odvoz izkopanega materiala. Pri izkopih je treba paziti tudi na nagib, pod katerim se izkop opravlja. Pri mehkejših zemljinah, je treba zaradi večje nevarnosti in lažjega rušenja sten izkopa, le tega opravljati pod nagibom, pri zemljinah od III. kategorije naprej se izkop lahko opravlja navpično, vendar največ do globine 2m. V primeru, da izkop pod določenim nagibom ni mogoč, je treba poskrbeti za dodatno zavarovanje izkopa, najpogosteje v obliki podpornega zidu. V primeru, da pripravljamo izkope, ki so globlji od temeljev stavb okoli gradbišča, je treba poskrbeti za dodatna zavarovanja, ki bodo ohranila njihovo stabilnost.

Nenazadnje pa razlikujemo izkope tudi po morebitnih oteževalnih okoliščinah, ki so prisotne in v katerih se ti opravljajo. Te okoliščine so lahko:

  • delo na mokrih tleh,
  • delo na tleh s koreninami,
  • delo, kjer izkop ovirajo podzemske napeljave,
  • izkopi točkastih temeljev,
  • izkopi zaokroženega tlorisnega prereza,
  • površinski izkopi,…

Izboljšanje in priprava temeljnih tal

Pogosto pri temeljenju izboljšamo tla, na katera temeljimo, s pripravo peščeno-prodne ali gramozne blazine oz. t.i. tamponske blazine. To pripravimo tako, da temeljna tla izkopljemo do ustrezne globine, dno gradbene jame poravnamo in povaljamo s statičnim valjarjem, na tako pripravljena tla položimo polipropilensko polst, ki bo preprečila mešanje spodnje zemljine s tamponom. Nato nasujemo prvo plast tampona, ki je debela 25-30 cm, zanjo pa uporabimo peščen prodec ali drobljenec frakcije 0-63 mm. Tampon nato statično uvaljamo in nato vgradimo na enak način drugo, po potrebi lahko tudi tretjo plast tampona. Zaključna plast tampona mora biti ravna. Po pripravi tamponske blazine, brez prekinitve nadaljujemo s temeljenjem.

Priprava za komunalne priključke

Med zemeljska dela štejemo tudi pripravo ustreznih rovov za komunalne priključke in opremljanje zemljišča s priključki.

Ob gradnji hiše je treba poskrbeti za vodovod, ki gospodinjstvo oskrbuje z zdravo pitno vodo. Gospodinjstva se s pitno vodo preskrbujejo preko vodovodnega sistema, katerega prvi člen je zajetje, lahko jih je tudi več, povezanih v en sistem. Voda se nato iz zajetja težnostno ali s črpanjem shranjuje v t.i. vodohran, ki mora ležati dovolj visoko, da zagotavlja primeren tlak pri porabnikih. Vodovodni sistem je povezan s cevovodi od zajetja do vseh porabnikov.

Marsikje v Sloveniji ni tehničnih in/ali ekonomskih možnosti, da bi zgradili javno kanalizacijo do vsake hiše. V takih primerih se uporabljajo greznice. Greznica je neprepustni zbiralnik odpadne vode iz posameznega objekta, iz katerega se odvaža zbrana sanitarna voda in izločeno blato na komunalno čistilno napravo. V praksi gradimo dvo- ali triprekatne greznice, pri čemer je prostornina prvega prekata polovica celotne prostornine.

Kanalizacijski priključek je del hišne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. To je območje kanalizacije od hišnega zbirnega jaška pa do priključka na javno kanalizacijsko omrežje. Samo kakovostno, strokovno načrtovanje kanalizacije in skrbna gradnja zagotavljata obratovanje kanalizacije brez poškodb cevi in objektov, netesnosti, mašitve cevi in poplavljanja. Kakovost zgrajene kanalizacije pa je odvisna od pravilnega polaganja cevovodov, pravilne gradnje objektov, strokovnih priključitev ter od rezultata preizkusa vodotesnosti kanalov in objektov.

V izogib onesnaževanju okolja je v kanalizacijo prepovedano spuščati strupene snovi, radioaktivne snovi, pa tudi vročo vodo.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Marmo+mac

25.09.2019 - 28.09.2019 Sejem kamna, tehnologij obdelave kamna in oblikovanja kamna.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Heim+Handwerk

27.11.2019 - 01.12.2019 Sejem gradbeništva, pohištva in opremljanja.

Anketa

Moja hiša potrebuje