Globina temeljenja

Z izrazom globina temeljenja označujemo višinsko razliko med dnom temelja in višino terena po dokončanju gradnje, torej po ureditvi okolice. Globina temelja je odvisna od:

  • značilnosti zemljišča,
  • značilnosti objekta,
  • načina gradnje.

Značilnosti zemljišča

Slednje v največji meri vplivajo na globino temeljev, saj njihovo neupoštevanje lahko povzroči težave že pri gradnji, poškodbe na kasneje zgrajenem objektu in s tem posledično zviša tudi ceno same gradnje.

Najpomembnejše karakteristike, ki jih je pri značilnostih zemljišča potrebno upoštevati, so:

  • klimatske razmere: kjer je predvsem pomembna meja zmrzovanja. Pri manjših, nepodkletenih objektih, ki so zgrajeni na dobro nosilnih tleh, mora globina temelja ustrezati globini zmrzovanja. V naših krajih je povprečna globina temelja 80 cm.
  • posamezni sloji: pomembni so njihova sestava, debelina, medsebojna lega, nagibi in nehomogenost materiala. Podatke, ki jih potrebujemo, pridobimo z izvedbo sondiranja, ki nam omogoči vpogled v t.i. sondažni profil.
  • geomehanske lastnosti zemljin: med njimi so pomembne zlasti stisljivost, nabrekanje in prepustnost za vodo, ki lahko ob neustreznem temeljenju glede na zemljino povzročajo posedanja in premike objektov.
  • geološke razmere
  • hidrološke razmere: nihanje pretokov ter gladin površinskih ali podzemnih voda lahko močno vpliva na objekte, zgrajene ob njih. Tudi podtalnica lahko povzroča vzgon in škodljivo vpliva na armirani beton.

Zaradi pomanjkanja kakovostnih zemljišč v Sloveniji in seveda tudi drugod po svetu, se za gradnjo vedno pogosteje uporabljajo manj kvalitetna zemljišča, medtem ko kvalitetnejša ostajajo namenjena kmetijskim površinam. Ravno iz tega razloga je še toliko pomembneje, da pred gradnjo samega objekta ugotovimo kakšne so značilnosti zemljišča na katerem bomo gradili in temu ustrezno pripravimo projekt, v katerem predvidimo način temeljenja in samo izvedbo zidave temeljev.

Značilnosti objekta

Pri izbiri globine temeljenja je potrebno upoštevati tudi značilnosti objekta, ki ga bomo gradili. Pri tem so pomembni:

  • velikost objekta: večji kot je objekt, težji bo, kar pomeni, da mora biti temu prilagojena tudi globina temeljenja.
  • vrsta objekta: globina temeljenja se razlikuje tudi glede na to, za kakšen objekt gre, ali je to stanovanjska stavba, poslovni prostor, industrijska hala ali športni objekt.
  • oblika objekta: bolj kot je objekt razčlenjen, večje so obremenitve temeljev, zato je pri bolj razčlenjenih objektih priporočljivo tudi globlje temeljenje.
  • posebnosti objekta in občutljivost za posedanje: Če je objekt bolj podvržen neenakomernemu posedanju, bo potrebno globlje temeljenje. Tudi arhitektonska razgibanost in predvsem gradnja na neravnem terenu sta vzrok, da je treba objekt temeljiti globlje, da s tem preprečimo neenakomerno posedanje objekta.
  • doba trajanja objekta: Pri začasnih objektih so temelji bistveno manj pomembni in zato bolj plitvi ter cenejši kot pri dolgotrajnih objektih.

Način gradnje

Poleg že naštetih elementov pa je nadalje potrebno pri določanju globine temeljev upoštevati še dejavnike:

  • časovna razlika med izkopom in gradnjo: gradbena jama se praviloma izkoplje pred samim začetkomm gradnje. Če je časovna razlika med izkopom in začetkom gradnje daljša je potrebno globlje temeljenje.
  • gradnja v fazah: če vemo oz. načrtujemo, da bo objekt, ki ga gradimo, v prihodnosti nadgrajen ali močneje obremenjen, je treba temelje dimenzionirati in izdelati v skladu s končno obremenitvijo.

Vedeti moramo, da nosilnost tal narašča z globino, ravno zato je pomembno, da je pri težjih obremenitvah temelj globlji kot pri manjših. Vendar pa globoki temelji kljub vsemu niso potrebni, kadar gre za lažje, nepodkletene ali začasne objekte.

Pri izbiri primerne globine temeljenja je potrebno upoštevati še nevarnost zmrzovanja, ki je odvisna predvsem od klimatskega podnebja. Tako je na Primorskem zadostna globina temeljev 70 cm, medtem ko je v ostalih predelih Slovenije priporočljivo temeljiti do globine vsaj 80 oz. 90 cm. V višjih lega pa mora biti globina temeljenja celo tam nekje pri 100 cm. Globina temeljenja se meri po končani gradnji (torej po ureditvi terena, nasutju,…) do spodnje ploskve temelja. V primeru, da ni nevarnosti zmrzovanja tal pod temeljem lahko temeljimo minimalno 50 cm globoko, neposredno na zdravo skalo ali groba prodnata tla. Tudi tu pa je treba paziti, da pod skalo ali pod tlemi ni mogoč dotok vode oz. podtalnice.

Sile, ki delujejo na temelje:

Po predpisih, ki veljajo za statično presojo gradbenih objektov, ločimo tri različne skupine sil, ki delujejo na zgrajene temelje:

  • glavna obtežba: kamor spadajo lastna teža objekta, koristna obtežba, hidrostatični pritisk in vzgon, hidrodinamični pritisk in porni nadpritisk, aktivni zemeljski pritisk, mirni pritisk in odpor tal;
  • dodatna obtežba: kapilarni pritisk, pritisk zaledenitve, vpliv lezenja tal, nabrekanje tal, seizmični in dinamični vplivi;
  • posebna obtežba: ločni vpliv v tleh in drugi vplivi, ki nastajajo le izjemoma.

Pri računanju in načrtovanju temeljev je treba upoštevati kombinacijo vseh treh obtežb.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Marmo+mac

25.09.2019 - 28.09.2019 Sejem kamna, tehnologij obdelave kamna in oblikovanja kamna.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Heim+Handwerk

27.11.2019 - 01.12.2019 Sejem gradbeništva, pohištva in opremljanja.

Anketa

Moja hiša potrebuje