Funkcija temeljev

Temelj je konstrukcijski element, ki nosi obtežbo objekta in jo prenaša na temeljna tla. Nosilnost tal je relativno majhna, teža objektov, ki jih nanje postavljamo pa običajno velika. Zaradi tega moramo težo objektov prenesti na nosilna tla preko veznih elementov, ki jih imenujemo temelji. Temeljna tla, na katera temelje postavljamo, morajo biti:

• dovolj nosilna,
• obstojna,
• njihove lastnosti se ne smejo spreminjati.

Pri prenašanju vplivov na temeljna tla mora temelj:

• zagotoviti varnost glede na nosilnost tal,
• preprečiti večje neenakomerno posedanje posameznih delov objekta,
• zagotoviti, da posedanje in pomiki objekta ostanejo v dovoljenih mejah,
• preprečiti poškodbe na sosednjih, že zgrajenih objektih.

Glede na oblikovanje temeljev ločimo:

• plitvo temeljenje,
• globoko temeljenje.

Temelje pa izbiramo glede na:

• vrsto in lastnosti temeljnih tal,
• konstrukcijsko zasnovo objekta,
• deformacije temeljnih tal,
• položaj in nihanje talne vode.

Za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo moramo izdelati tudi projekt temeljenja, na podlagi katerega temelje tudi zgradimo. Faze del od zasnove do izvedbe temeljev so:

• geološke in hidrološke raziskave terena,
• eksperimentalne raziskave (laboratorijske analize in modelni preizkusi),
• ugotavljanje geomehanskih lastnosti zemljin,
• predlogi geomehanikov o izbiri globine in vrste temeljenja, dovoljenih napetosti v tleh, predvidenih posedkih,
• projektiranje temeljev (izbira globine in vrste temeljenja, določitev oblike in dimenzij temeljev, izračun potrebne armature z izrisom in izvlečkom armature, kontrole enakomernih in neenakomernih posedkov),
• izdelava temeljev,
• naknadno opazovanje njihovih deformacij,

Vse faze načrtovanja in izvedbe morajo temeljiti na skupinskem in usklajenem delu projektantov, izvajalcev in raziskovalcev.