Plitvo temeljenje

Točkovni temelji

Točkovne temelje uporabljamo, kadar obtežbo objekta prenašamo na nosilna tla preko stebrov. Vendar pa se lahko za točkovne temelje odločimo samo pri gradnji manj zahtevnih objektov ali delov objektov, kot so dimniki, stopnice, spomeniki, stebri žičnic in daljnovodi, manjši mostovi ali če gre za neobčutljive objekte, kot so kozolci in barake, pri katerih ne pričakujemo neenakomernega posedanja. Pri večjih objektih pa se tudi pri prenosu teže objekta na tla preko stebra, odločamo za uporabo temeljnih nosilcev.

Točkovni temelji nosijo stebre, ki jih v temelj vpnemo preko:

  • vertikalne armature, ki jo vlečemo iz temelja in stremeni,
  • z vgraditvijo jeklenih plošč, na katere kasneje pritrdimo stebre,
  • z vdolbinami v temeljih, v katere naknadno vstavimo in sidramo montažne stebre,
  • s postavitvijo votlih temeljev, v katere namestimo montažne stebre in jih zalijemo z betonom.

Točkovne temelje delamo na poravnani in dobro zgoščeni podlagi, točkovne temelje z večjo osnovno ploskvijo ter vnaprej izdelane ali armirane točkovne temelje pa na debelem podložnem betonu.

Pasovni temelji

Pasovni temelji na nosilna tla prenašajo obtežbo z zidov. Obtežba se z zidov na spodnjo ploskev temelja prenaša navpično in prečno, zato pasovni temelji v vzdolžni smeri niso obremenjeni.

Vsi sodobni pasovni temelji so betonski, kar jim zagotavlja togost, vendar pa jih je kljub temu treba armirati z vzdolžnimi vezmi, kar še poveča togost temelja v vzdolžni smeri ter na ta način preprečuje razpoke v temelju zaradi morebitnega neenakomernega posedanja tal pod njim.

Pri dimenzioniranju pasovnega temelja moramo upoštevati obtežbo na temelj, dovoljeno nosilnost tal, obliko in mere temelja in znamko uporabljenega betona.

Temeljni nosilec

Temeljni nosilec uporabljamo za prenos obtežbe objekta z dveh ali več stebrov na nosilna tla, ko zaradi nevarnosti neenakomernega posedanja in nevarnosti razpokanja objekta ne smemo temeljiti s točkovnimi temelji.

Temeljni nosilci so obteženi s posameznimi točkovnimi silami oz. stebri in se bolj deformirajo v vzdolžni kot v prečni smeri. Ker so po statični zasnovi kontinuirni nosilci, morajo biti stebri razmaknjeni vsaj za dve širini pete temelja.

Temeljna plošča

Na zemljiščih, kjer so tla slabo nosilna, bi bila potrebna širina pasovnih temeljev tako velika, da bi pokrila večino ploskve pod objektom, zato v takih primerih uporabljamo temeljno ploščo. Temeljna plošča zmanjša napetost pod temeljem, ker je kontaktna ploskev večja in preprečuje neenakomerno posedanje stavbe.

Konstrukcijske izvedbe temeljnih plošč so različne ter so odvisne od:

  • velikosti in oblike objekta,
  • vrste kletnega zidovja,
  • zahtevane togosti objekta.

Lahko so enakomerno debele, odebeljene ob robovih ali pa imajo vute. Za manjše in lažje objekte izdelamo tanko temeljno ploščo, konstantne debeline. Tanka temeljna plošča je lahko tudi vpeta v stene in z njimi sodeluje, poleg tega pa lahko uporabljamo pri gradnji še kontinuirne temeljne plošče in gobaste temeljne plošče.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Marmo+mac

25.09.2019 - 28.09.2019 Sejem kamna, tehnologij obdelave kamna in oblikovanja kamna.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Heim+Handwerk

27.11.2019 - 01.12.2019 Sejem gradbeništva, pohištva in opremljanja.

Anketa

Moja hiša potrebuje