Lastninska pravica

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Lastninsko pravico obravnava Stvarnopravni zakonik.

Lastninska pravica v našem sistemu ni absolutna pravica, pač pa so ji postavljene določene omejitve, ki jih določa zakon. Prva omejitev je prepoved zlorabe pravice in zahteva po ravnanju v skladu z dobro vero in poštenjem, drugo omejitev pa predstavljajo instituti sosedskega prava. Lahko pa lastnik svojo pravico tudi prostovoljno omeji za vsak namen, ki ni zakonsko prepovedan, če zakon ne določa drugače.

Značilnosti lastninske pravice so, da je ta izključna, saj gre za najširšo pravico nosilca lastninske pravice do stvari. Lastnik lahko od poseganja v njegovo stvar odvrne katerokoli tretjo osebo. Nadalje je lastninska pravica časovno neomejena, saj ne zastara.

Lastninsko pravico na nepremičninah je mogoče pridobiti na podlagi pravnega posla, dedovanja zakona ali odločbe državnega organa. V primeru pravnega posla, se za pridobitev lastninske pravice zahteva vpis v zemljiško knjigo.

Nepremičnino je mogoče tudi priposestvovati. Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku 10 let, pri čemer začne priposestvovalna doba teči, ko posestnik dobi stvar v dobroverno lastniško posest. Pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem ni mogoče na javnem dobrem in stvareh izven pravnega prometa. Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, tudi ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

Kadar se pravica pridobi po samem zakonu to pomeni, da pravica nastane že s samim nastopom določenega dogodka. Pridobitev pravice ni vezana na voljo lastnika ali pridobitelja pravice, ampak na dejstvo, da se je določen dogodek zgodil.

Lastninska pravica se lahko deli tudi med več oseb in nastane solastnina, če so določeni idealni deleži. Solastnik ima pravico imeti nepremičnino v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, vendar pri tem ne sme kršiti pravice drugih solastnikov. Pri prodaji nepremičnine imajo drugi solastniki predkupno pravico v skladu s svojim idealnim deležem. Stroški se delijo v skladu z idealnimi deleži.

Če deleži lastnikov niso v naprej določeni, potem je lastnina skupna. Skupni lastniki skupno uporabljajo nepremičnino ali njene dele in solidarno odgovarjajo za vse obveznosti, ki nastanejo s skupno lastnino.

Nastanek besedila: maj 2007.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje