Zaznamba v zemljiški knjigi

Z vknjižbami in predznambami se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice. Zaznamba je vpis, katerega predmet je pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino. Tako se vpisujejo npr. začetek razlastitvenega postopka, začetek civilne tožbe oz. spora, izdaja odredbe za zavarovanje denarne terjatve ipd.

Določena pravna dejstva učinkujejo na nepremičnine že s tem, ko nastopijo, medtem ko druga potrebujejo za učinkovanje na nepremičnine zaznambo v zemljiški knjigi. Seveda pa sama pravna dejstva niso odvisna od vpisa v zemljiško knjigo, pač pa nastanejo neodvisno od tega.

Ločujemo:

  • zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine;
  • zaznambo osebnih stanj (vpisujejo se samo pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost imetnika - mladoletnost, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, podaljšanje roditeljske pravice, pridobitev polne poslovne sposobnosti - takšen vpis velja nasproti vsem, ki so z mladoletnikom sklenili pogodbo);
  • zaznambo grajenega javnega dobra (mostovi, ceste, igrišča, parki, ...);
  • zaznambo razglasitve nepremičnine za kulturni ali zgodovinski spomenik oz. naravno znamenitost;
  • zaznambo začetka stečajnega postopka (sam začetek postopka učinkuje sicer že brez vpisa v zemljiško knjigo in predstavlja oviro za odločanje o predlogih za vpis, ki so bili vloženi po začetku stečajnega postopka - takih vpisov torej ni mogoče opraviti);
  • zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino (upnik pridobi poplačilno pravico, tako da se poplača pred nekom, ki za njim doseže vpis zastavne ali poplačilne pravice v zemljiško knjigo - učinkuje torej tudi proti tistemu, ki nepremičnino pridobi kasneje);
  • zaznambo izvršljivosti terjatve (izvršljivost terjatve se zaznamuje hkrati z vknjižbo zastavne pravice; temelj za vpis je izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev; bistveno je, da tak vpis učinkuje tudi proti tretjim - tretji mora plačati terjatev upniku, tudi če sam ni dolžnik);
  • zaznambo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve (s tako začasno odredbo sodišče prepove dolžniku odtujiti ali obremeniti njegove nepremičnine- takšna zaznamba je ovira za vknjižbo ali predznambo);
  • zaznambo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (enako kot zgoraj);
  • zaznambo sklepa o začetku razlastitvenega postopka;
  • zaznambo vrstnega reda;
  • zaznambo sovložka pri glavnem vložku;
  • zaznambo opravičbe predznambe;
  • zaznambo zavrnitve predloga;
  • zaznambo, da je bil predlog za vknjižbo, predznambo ali zaznambo zavrnjen (zato lahko sodišče odloča o kasneje vloženem predlogu, saj prej zaradi že vloženega predloga, ki pa je bil sedaj zavrnjen o tem ni moglo odločati);
  • zaznambo pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče dovolilo vknjižbo ali predznambo (če tej pritožbi sodišče ugodi, potem razveljavi vse izpodbijani vpis in tudi vse vpise, ki so bili izvedeni na podlagi izpodbijanega vpisa);
  • zaznambo hipotekarne tožbe (gre za tožbo, naj se zavarovana terjatev poravna iz vrednosti nepremičnine - tako zaznamovana tožba nato učinkuje zoper vsakokratnega vknjiženega lastnika zastavljene nepremičnine).

Listine, ki so podlaga za zaznambo:

  • listine, ki vsebujejo zapis izjave volje, ki je pravno dejstvo: sodne in upravne odločbe, s katerimi sodišče odloči o pravnem dejstvu, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi (npr. začetek postopka o odvzemu poslovne sposobnosti);
  • listine, ki vsebujejo zapis dejanj predlagatelja (npr. vložitev tožbe);
  • listine, ki so same pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo: sodne odločbe, katerih izdaja se kot pravno dejstvo zaznamuje v zemljiški knjigi (npr. sklep o izvršbi na nepremičnino).

Zaznamba vrstnega reda

Zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za vpis, prenos ali izbris hipoteke varuje vrstni red pravic, katerih vpis bo šele predlagan. Zaznambo vrstnega reda predlaga sedanji imetnik lastninske ali zastavne pravice na nepremičnini, in sicer v korist neimenovane osebe. Razlog, da oseba ostaja neimenovana, je, da imetnik pravice še ni zavezan, da opravi prenos lastninske ali zastavne pravice. To se zgodi npr., ko se s to osebo še pogaja za sklenitev posla ali pa je posel že sklenjen, pa noče prej izpolniti svojega dela pogodbe, preden ne dobi plačane kupnine.

Namen zaznambe je v bistvu enak kot namen predznambe, s to razliko, da zaznambo vrstnega reda lahko predlaga le lastnik nepremičnine oz. hipotekarni upnik (za zaznambo zastavne pravice) in da zaznamba varuje vrstni red neki nedoločeni osebi. Varovan je vrstni red tiste osebe, ki se bo v predlogu za vknjižbo izkazala s predložitvijo izvirnika sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda. Te značilnosti zaznambe vrstnega reda so zelo uporabne pri sočasni izpolnitvi kupoprodajne pogodbe o nepremičnini. Prodajalec na eni strani se želi zavarovati pred neplačilom kupnine, kupec pa se želi zavarovati pred tveganjem, da bi prodajalec prodal nepremičnino drugemu. Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe bo torej prodajalec predlagal zaznambo vrstnega reda. Sklep o dovolitvi zaznambe bo nato prodajalec izročil kupcu, ko mu bo ta plačal kupnino. Tako bo kupec prejel listino, na podlagi katere bo lahko vpisal lastninsko pravico v zemljiško knjigo, ob tem pa bo tudi varovan njegov vrstni red.

Zaznamba vrstnega reda se lahko vloži le takrat, ko bi bila dovoljena vknjižba lastninske pravice oz. zastavne pravice. Predlaga jo lahko le lastnik nepremičnine oz. hipotekarni upnik. Podpis predlagatelja mora biti na predlogu overjen. Zaznamba vrstnega reda preneha veljati po poteku enega leta od izdaje sklepa, zato se zaznamba vrstnega reda izbriše, če v tem roku ni vložen predlog za vknjižbo.

Zaznamba spora

Gre za zaznambo, da je stranka vložila tožbo, ali da je sodišče sprožilo postopek po uradni dolžnosti. Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. V zemljiški knjigi se torej ne zaznamuje vsak spor, pač pa le tisti, za katerega tako določa zakon. V praksi gre tako za tožbo, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi, da je on imetnik pravice na nepremičnini, ali da je določena pravica druge osebe na njegovi nepremičnini prenehala. Druga možnost pa je zaznamba predloga za določitev nujne poti, tretja pa zaznamba spora zakoncev o delitvi skupnega premoženja (seveda samo, če gre za nepremičnine). V zemljiški knjigi se zaznamuje tudi izbrisna tožba, torej tožba s katero tožnik zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe v zemljiško knjigo.

Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, ki je izdana v zaznamovanih sporih, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile pravice na nepremičnini po trenutku vložitve predloga za zaznambo spora. To pomeni, da se lastninska pravica, ki je bila priznana na podlagi spora lahko vknjiži v zemljiško knjigo, tudi v škodo lastninske pravice nekoga drugega, ki jo je pridobil po zaznambi spora v zemljiški knjigi.

Zaznamba spora se dovoli na podlagi izvoda tožbe ali posebne listine sodišča, ki vložitev tožbe potrjuje, izbriše pa se zaznamba spora na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče zavrnilo ali zavrglo tožbo.

Zadnji popravki besedila: maj 2007.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje