Služnostna pravica

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska pravica). Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca.

Poznamo dve kategoriji služnosti, in sicer osebne in stvarne. Pri osebnih služnostih je služnostni upravičenec določena oseba, zato je služnost neprenosljiva. Med take spada užitek, raba in pa služnost stanovanja. Druga vrsta so stvarne služnosti, ki so ustanovljene v korist določenega zemljišča, zato se lahko prenašajo skupaj z lastninsko pravico na nepremičnini. Gre za pravico lastnika kakšne nepremičnine (gospodujoče zemljišče), izvrševati za potrebe uporabe te nepremičnine določena dejanja na nepremičnini drugega lastnika. Lahko pa je služnost tudi v tem, da mora lastnik druge nepremičnine trpeti določena dejanja. Tako delimo stvarne služnosti na pozitivne in negativne. Pozitivne so tiste, pri katerih lastnik gospodujoče nepremičnine lahko izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. Negativne služnosti pa so tiste, pri katerih lastnik gospodujočega zemljišča lahko zahteva, da lastnik služečega zemljišča opusti določena dejanja, ki bi jih sicer kot lastnik te nepremičnine lahko opravil.

Pridobitev služnosti:

  • na podlagi pravnega posla (pogodbe), s katerim se lastnika gospodujočega in služečega zemljišča dogovorita o ustanovitvi služnosti; pravni posel se vpiše v zemljiško knjigo;
  • na podlagi sodnih ali upravnih odločb v primeru, ko lastnik gospodujoče nepremičnine le te brez služnosti na služeči nepremičnini ne more uporabljati.
  • s prisposestvovanjem, in sicer tako, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče nepremičnine pa temu ni nasprotoval;
  • s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejasnko izvrševal služnost v dobri veri.

Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.

Prenehanje služnosti:

  • če se lastnika zemljišč dogovorita s pravnim poslom, ki ga je potrebno vpisati v zemljiško knjigo – izbris služnosti iz zemljiške knjige;
  • če se lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti upre, zaradi česar je lastnik gospodujoče stvari ne izvršuje 3 leta;
  • če se ne izvršuje v času potrebnem za njeno priposestvovanje;
  • na osnovi lastnikove sodne zahteve, da pravica stvarne služnosti preneha, če le ta postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovaljena.

Če kdo lastniku gospodujoče nepremičnine neutemeljeno preprečuje izvrševanje služnosti, potem ima možnost vložiti tožbo, s katero zahteva, da se preprečevanje preneha.

Zadnji popravki besedila: maj 2007.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje