Ali nas lahko izselijo iz stanovanja?
VPRAŠANJE:Zanima me, ali je možno, da nas izselijo iz stanovanja, ki smo si ga kot družina uredili sami, prej je bilo samo podstrešje v popolnoma surovem stanju. Po smrti tasta si mama oz. tašča skupaj z njeno hčerko oz. moževo sestro prizadeva, da nas iz stanovanja izselijo. Ker imamo skupni vhod, nam ne dovolijo, da bi si naredili svojega. V zgornjem delu sva v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika midva z možem, in sicer vsak do 1/2. Ali je možno z najine strani karkoli narediti? Pripravljena sva tudi svoj del iztožiti in se izseliti? Lep pozdrav in hvala za odgovor!
(Lara)
ODGOVOR:
Glede na vaš opis situacije formalnopravno sploh niste v slabem položaju, saj imata z možem vpisan solastniški delež v zemljiško knjigo. Vsekakor imate kot solastnika pravico, da uporabljata svoj solastniški delež sorazmerno z velikostjo deleža.
V primeru, da s solastnikom ne boste našli skupnega jezika, vam svetujemo, da sodno zahtevate delitev solastnine, ki je po Stvarnopravnem zakoniku pravica vsakega solastnika.
Predlog mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter imetnikih stvarnih pravic na stvari. Ker je predmet delitve nepremičnina, je potrebno v predlogu za delitev navesti zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi. V postopku za delitev stvari opravi sodišče narok.
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oziroma solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo. Če izkaže kateri od solastnikov, glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine, upravičeno večji interes za stvar oziroma stvari, sodišče odloči, da dobi to stvar oziroma stvari, ta solastnik. V tem primeru sodišče odloči, da mora solastnik, ki prevzame stvar oziroma stvari, izplačati ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo.
Če fizična delitev hiše ni mogoča ali je mogoča le ob znatnih spremembah same hiše ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti, določi sodišče, da se delitev opravi s prodajo hiše in z razdelitvijo izkupička.
V sklepu o delitvi stvari sodišče odloči, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oziroma dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadajo po delitvi stvari. Če je predmet delitve nepremičnina, imajo ostali solastniki na njej zastavno pravico do višine vrednosti svojih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi, dokler jim ni izplačana v postopku določena vrednost.
Lahko se posvetujete še s strokovnjakom.
Poglejte:
02.11.2006 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.