Problemi po dedovanju - razdelitev solastnine

Po dediščini so postali lastniki hiše 3 osebe. Eden od lastnikov si je že pred deščino uredil stanovanje v kletnih prostorih, kjer živi že skoraj eno leto. Drugi lastnik si dela stanovanje v pritličju, kjer je še enkrat toliko kvadrature kot ji pripada. Tretji pa zaenkrat ne dela še nič. Kako lahko preprečimo, da si ne naredi stanovanje večje kot ji pripada po kvadraturi? Za zidanje nima soglasja solastnikov. Ker če si naredi stanovanje v večji kvadraturi kot ji pripada po dediščini bo tisti lastnik ki ima stanovanje v kletnih prostorih izgubil svoj delež.

(M.F.)

ODGOVOR:

Najelegantnejše boste stvar rešili, če boste sklenili medsebojni dogovor o delitvi stvari. V dogovoru, ki ga boste overili pri notarju določite kakšni so deleži in kaj ti deleži predstavljajo v naravi. To pomeni, da določite, komu pripada določen prostor v hiši. Seznam notarjev najdete tule.

Če takšen dogovor ni mogoč, bo najbolje, če se obrnete na sodišče in zahtevate delitev stvari v solastnini. Postopek za takšno delitev ureja Zakon o nepravdnem postopku.

V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja odloča okrajno sodišče, na območju katerega se nahaja sporna nepremičnina. Sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi in če

Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo. Ta poteka po pravilih pravdnega postopka.

Predlog za delitev nepremičnine lahko vloži vsak solastnik. Predlog mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter imetnikih stvarnih pravic na stvari. Če je predmet delitve nepremičnina, je potrebno v predlogu za delitev navesti zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi. V postopku za delitev stvari opravi sodišče narok.

Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oziroma solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo. Če izkaže kateri od solastnikov, glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine, upravičeno večji interes za stvar oziroma stvari, sodišče odloči, da dobi to stvar oziroma stvari, ta solastnik. V tem primeru sodišče odloči, da mora solastnik, ki prevzame stvar oziroma stvari, izplačati ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo.

08.09.2002 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.