Vrtna opravila v marcu

Narava se prebuja in prve spomladanske cvetlice so najlepši dokaz, da se bo tudi ta zima kmalu končala. Toplejši in daljši dnevi nas kot martinčke kličejo na vrtove. Veliko je treba postoriti, od gnojenja do rezanja, zato ni časa za spomladansko utrujenost. In četudi nas skuša, se ji ne pustimo. Rek, da delo krepi, je star in še kako drži, zato zavihajmo rokave in veselo na delo.

Trata je tam, kjer sta že prej kraljevala voluhar in krt, dobesedno prerešetana z luknjami in prepredena s potmi. Po teh so si voluharji privoščili nekaj zimskega sprehoda pod snegom, spotoma pa še pospravili kakšno sočno koreninico. Njihovi ostri zobje so škodljivi tudi drugim vrtnim rastlinam, res pa je, da jim ene bolj teknejo kot druge. Najrajši imajo korenine jablan na šibki podlagi, v topli gredi pa se bodo lotili radiča in drugih vrtnin. Pred njimi niso varne niti vrtnice in druge okrasne rastline. Da spomladi o tulipanih ni ne duha ne sluha, je prav tako največkrat njihova zasluga. Cesarski tulipan jih nekoliko odganja s svojim značilnim vonjem, a le toliko, da ga obidejo in nadaljujejo s povzročanjem škode drugje.

Kjer je bila trata dalj časa pokrita s snežno odejo, obstaja velika verjetnost okužbe s škodljivimi glivami. To lahko omilimo in zdravimo z zalivanjem z zeleno galico, s pravilnim odmerkom hranil pa se bo hitro opomogla. Zelena galica bo pomagala zatreti tudi mah, čeprav vzroki za njegovo pojavljanje s tem ne bodo odpravljeni.

Takoj ko se tla primerno ogrejejo, lahko začnemo s pripravo gredic za sajenje in setev prvih vrtnin. Domači kompost bo prst oplemenitil z vsem, kar rastline potrebujejo za svojo rast, lahko pa uporabimo tudi dobro preperel hlevski gnoj in kupljene organske mešanice. Med prvimi vrtninami so bob, grah, redkvica, črni koren, nekatere solatnice in špinača, nekoliko kasneje pa pridejo na vrsto čebulček, česen, krompir in korenovke. Da pa ne bomo predolgo čakali na domač pridelek, bo poskrbel regrat. Tega je navadno povsod dovolj, le narezati in očistiti ga je treba.

Meseca marca bomo pogosteje videvali s škropilnicami oborožene vrtnarje. Začenja se namreč pred spomladansko škropljenje z bakrenimi, oljnimi, žveplenimi in drugimi pripravki zoper škodljivce in bolezni sadnega drevja. Pa pomaga? Enkratno škropljenje v mirovanju zdravstvenega stanja našega sadovnjaka bistveno ne spremeni, kvečjemu poslabša ga lahko. Škropiva namreč ne izbirajo med škodljivimi in koristnimi organizmi in prizadenejo oboje. Ker je koristnih organizmov manj, potrebujejo dlje časa, da si opomorejo. V tem času pa se lahko uši in drugi škodljivci neovirano razmnožujejo, saj jih pri tem nihče ne ovira. Bistvo pridelava sadja v domačem vrtu je pridelovanje zdrave hrane in s tem posledično manjšanje odvisnosti od industrije. Zato je rešitev v sajenju odpornih vrst in sort ter ustvarjanje okolja, kjer bo narava sama poskrbela za ravnovesje med organizmi. Če se v vrtu držimo smernic za intenzivno pridelavo sadja, je bolje prenehati z gojenjem, saj sebi in okolju naredimo manj škode, če sadje kupujemo.

Vrtnarska sezona je pred vrati in čeprav so prvi dnevi marca še praviloma zimski, bomo že zdaj poskrbeli za sejančke paradižnika, paprike, jajčevca in drugih toploljubnih vrtnin, ki bodo do sajenja na prostem napredovali v toplem in varnem okolju.

Besedilo in fotografija: Robert Mabič