Urejanje vrtov v senci

Senca v vrtu pogosto predstavlja težavo. Vrt je lahko v senci bližnje stavbe, na severni strani hriba, del ali cel vrt nam zasenčujejo visoka drevesa, itd. Če posadimo nekaj dreves, ta sčasoma zrastejo in mečejo senco na grede, trato, ribnik in druge vrtne dele. Rastline potrebujejo za svojo rast zadostno količino svetlobe. Če je svetlobe premalo, potem rastline ne cvetijo, njihova rast je počasna, ali pa propadejo. Različne rastline potrebujejo različno količino svetlobe. V senčnih predelih vrta in v senčnih vrtovih sadimo sencozdržne vrste, ki se ob majhni svetlobi dobro razvijajo. Nekatere vrste praproti direktne sončne svetlobe ne prenašajo. Preden se lotimo načrtovanja vrta v senci, dobro spremljamo gibanje senc po vrtu in si označimo vsa mesta s sončno svetlobo ter kako se preko dneva osvetljenost spreminja. Na teh mestih lahko zasadimo rastline, ki potrebujejo direktno sončno svetlobo.

Kljub temu, da se pri vrtovih v senci posvečamo bolj listom, njihovim barvam in oblikam, je zmotno prepričanje, da se moramo odpovedati cvetočim rastlinam. Tudi senčni predeli so lahko večji del leta zapolnjeni s cvetočimi rastlinami. Spomladi cveti votli petelinček (Corydalis cava) v nežni modri barvi, navadna jarica (Eranthis hyemalis) v rumeni barvi, nekatere vrste jegličev in orlic. V poletnem času nas bodo razveseljevali velecvetni naprstec (Digitalis grandiflora) rumene barve, navadno kresničevje (Aruncus dioicus) bele barve, trpežna srebrenka (Lunaria rediviva) vijolične barve in smrdljička (Geranium robertianum) v rožnatih odtenkih. Jeseni nas bodo s svojimi cvetovi pričakali vijolično cvetoča enoletna srebrenka (Lunaria annua), različne jesenske vetrnice (Anemone sp.) in oranžno rdeče navadno volčje jabolko (Physalis alkengi var. franchetii). V zimskem času, popestrijo vrt zeleni pušpanovi grmički (Buxus semprevirens) in različni šaši (Carex sp.).

Pri izbiri rastlin se posvečamo njihovi obliki in obliki listov. Z različnimi kombinacijami oblik in barv dosežemo opazne učinke tudi v mračnejših predelih. Za središčne točke, ki bodo privabljale naš pogled, izberemo praproti, ki s svojimi nenavadnimi listi popestrijo siceršnjo zbirko cvetnic. Če nimamo primernih razmer za praproti, lahko sadimo tudi rodgersio (Rodgersia sp.), šaše (Carex sp.) in bekice (Luzula sp.). Tudi te vrste imajo zanimive oblike listov, ki privabljajo naše poglede. Med trajnicami z lepimi in zanimivimi listi izstopajo predvsem hoste, ki dobro uspevajo v senci. Listi so različnih barv, so veliki in zrastejo na mesnatih steblih od 30 do 120 cm visoko. Ko sadimo hoste, pazimo, da so dovolj oddaljene od drugih rastlin, saj se listi hitro razširijo in nadrastejo okoliške rastline.

Za senčna mesta so primerne tudi grmovnice. Zasenčenost dobro prenašajo davidova brogovita (Viburnum davidii), lovorikovec (Prunus laurocerasus) in hortenzije (Hydrangea sp.). Za prekrivanje večjih talnih površin, kjer trata ne uspeva, so primerni bršljan (Hedera helix), krvomočnice (Geranium sp.), spomladanska torilnica (Ophalodes verna) in navadni zimzelen (Vinca minor). Izbor rastlin je veliko večji, kot je tu predstavljen. V osnovi so za senčne predele primerne vse rastline, ki rastejo v gozd, ko je le-ta olistan.

Za popestritev senčnih predelov vrta uporabljamo različne vrtne dodatke, ki so v svetlih barvah. Kamniti kip v senčnem predelu vrta prinaša v vrt pravljično vzdušje. Več različnih kamnitih dodatkov iz svetlega kamna daje vrtu pridih nostalgičnosti. V temnejše kotičke namestimo različne vrtne lučke, ki bodo v polmraku poskrbele za prijeten nostalgično-romantični ambient.

Senčni predeli vrta so najprimernejše mesto za počitek v poletni vročini. Klop ali sedežno ganituro postavimo v najbolj senčen del vrta. Če je prostor obdan z veliko rastlinami, bo mikroklima osvežilna, ker rastline oddajajo v zrak vodo in s tem zrak hladijo in osvežijo. Pohištvo naj bo svetle barve, najbolje bele. V tem primeru bo predstavljalo privlačno točko vrta.

Za poti in terase uporabimo material, ki ni spolzek. Po dežju se na senčnih mestih voda zadrži dlje časa in lahko se razvijejo alge, ki naredijo tla spolzka. Izogibamo se lesenih podlag. Les je teman in naredi že tako temen kotiček še temnejši. Spolzek je ob vsakem dežju, hitro pa se na njem tudi razvijejo alge. Boljša izbira je svetel pesek (apnenčast) ali svetli betonski tlakovci. Na ožjih poteh lahko uporabimo tudi lubje, ki nam bo vzbudilo občutek hoje po gozdu.

Odličen dodatek vrtu v senci je ribnik, ki ga kombiniramo s studenčkom. Studenček priteče po zaviti poti iz senčnega dela v s soncem obsijanim ribnikom. Ribnik lahko stoji tudi v polsenci. Dnevno naj bi imel vsaj 3 ure sonca.

Z malo domišljije in pravilno izbiro rastlin, lahko vrt v senci naredimo vsaj toliko zanimiv, kot je vrt na sončnem mestu. 

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje