Primorski vrt

Na Primorskem je podnebje milo. Zime so mile in deževne, poletja pa suha in vroča. Takšno podnebje omogoča rast rastlin, ki ne prenašajo nizkih temperatur. Če se sprehodimo po Kopru, Piranu, Izoli ali katerem drugem primorskem kraju, bomo opazili povsem drugačne zbirke rastlin kot v notranjosti dežele.

 Zaradi sušnih razmer poleti, trava ne uspeva dobro. Nadomeščajo jo nizke pokrovne grmovnice, kot so rožmarin, sivka, nizki lepljivec ali pa bršljan, trdoleske, jasmin in druge trajnice, ki dobro prenašajo sušne razmere. Od dreves uporabimo črniko, figo, murvo, kaki, mandljevec, različno sadno drevje, ciprese, lovor, tiso, pušpan, pinije, cedre, palme, agavo, alojo, ipd. Z uporabo eksotičnih vrst lahko pričaramo zelo eksotičen vrt. Njegova slabost je, da zahteva veliko dela, saj rastline le niso povsem prilagojene našim razmeram. 

Z ureditvijo namakalnega sistema lahko uporabljamo tudi rastline, ki potrebujejo več vlage. Težave so lahko poleti zaradi omejitev uporabe vode in naš vrt se lahko hitro spremeni iz zelene oaze v savano. 

Za živo mejo je najpriporočljiveje uporabljati leylandove ciprese (Cupressocyparis leylandii), ki pri nas dobro uspevajo. Neprimerna je tuja ali druge vrste cipres. Uporabljamo tudi fotinijo in lepljivca. 

Ker je poleti na soncu vroče, mesta, kjer se zadržujemo, zasenčimo s pergolami, po katerih speljemo trto, glicinijo ali Trachelospermum jasminoides, ki ima bujne in dišeče bele cvetove. Za senco lahko sadimo tudi drevesa, kot so cedre, bori, pahljačasti javorji, gledičija ipd. 

Zidove ozelenjujemo s pasijonkami, pravim jasminom, okrasnimi sroboti, glicinijo (tudi bele in rožnate barve) in bršljani. Od grmovnic uporabljamo japonske trdoleske, rdečelistne fotinije, pušpan, tiso, brine, vrtnice, brogovite,… 

Posebno obliko vrta imajo sosedje Italijani. Najbolj tipične drevesne vrste so pinija in različne ciprese. Vrt je poln zelišč. Na grede ali v glinene posode sadimo timijan, baziliko, dobro misel, žajbelj, sivko, rožmarin, timijan in kraški šetraj. Zemlja mora biti dobro odcedna, ker ta zelišče ne prenašajo večjih količin vode. Poti skozi vrt so narejene iz gramoza in na robovih ograjene z različnimi kamni, ki spodbudijo našo domišljijo. Lahko jih kombiniramo z betonskimi ploščami, v katere vgradimo različne školjke in raznovrstne kamenčke. Pod leseno pergolo, po kateri se vzpenja divja trta, postavimo umetelno izdelano kovinsko sedežno garnituro. 

Če živimo v notranjosti dežele, si lahko pričaramo primorski vrt kljub neprimernim podnebnim razmeram. Rastline, ki ne prenašajo nizkih temperatur, sadimo v posode in korita in jih preko zime prenesemo na toplejše prezimno mesto. Nekatera drevesa sadimo v posode (oljka, oleander), druga na zavetna mesta (robinija, tamarisk - Tamarix parviflora). Uporabljamo lahko tudi nekatere druge vrste, pomembno je le, da imajo pridih Sredozemlja. Nekatere palme krajši čas prenašajo zelo nizke temperature (Trachycarpus fortunei do –15), druge pa moramo prezimiti na toplem mestu. Pri urejanju skušamo uporabiti čim bolj primorske prvine vrta, tudi z uporabo stilnega pohištva.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje