Japonski vrt

Japonski vrt je prostor miru, sprostitve ter harmonije. Ker v njem prevladuje naravnost, naj bi človeku pomenil sprostitev od vsakdanjega stresa. Z izborom rastlin in njihovo izbrano postavitev daje občutek naravnosti, ki skupaj s pravilno oblikovanimi potmi, vodnimi površinami in drugimi elementi pomirja. Sodobni mestni človek zgublja stik z naravo, saj si vzame vedno manj časa za obisk hribov, jezer, gozdov. Japonski vrt skuša s posnemanjem naravnih oblik zapolniti pomanjkanje narave v življenju.

S pomočjo rastlin, kamnov, vodnih površin in peska oblikujemo hribe, doline, potoke, reke, jezera, gozdove in druge naravne oblike. Pri tem moramo paziti, da ohranimo harmonijo. To lahko pomeni, če npr. kamen ni pravilnih oblik, ga zakopljemo v zemljo tudi več kot polovico, da deluje naravno in ne kaže že od daleč, da smo ga tja postavili mi.

Pomemben sestavni element japonskih vrtov so poti. Vse so zavite. Na splošno se izogibamo ostrih linij. Zavite linije so same po sebi bolj harmonične in se lažje vklapljajo v vrt; ostre linije motijo harmonijo. Preko ribnikov in vodnih bazenov napravimo kamnite grebenaste mostičke ali pa cik-cak lesene mostičke. Če mostička ne želimo imeti, napravimo stopne lesene plošče ali kamne, preko katerih lahko pridemo na drugo stran vodne površine. Če so med stopnimi ploščami večji razmiki, mora sprehajalec bolj tehtno premisliti svoje gibe, kar upočasni gibanje. Počasnejše premikanje izostri našo zavest in nas približuje harmoniji.

Mesta za počitek so opremljena z udobnimi klopmi ali ležalniki. Načrtujemo jih na bregu ribnika ali ob strugi potoka, da lahko uživamo v pomirjajočem učinku vode. Da lahko uživamo v miru naj bo kotiček zaščiten z gostim rastlinjem ali z ograjo iz bambusa, ki nas bo varovala pred nezaželenimi pogledi.

Vsaka posajena rastlina ima svoj točno določen prostor. Izbira ustreznih rastlin je majhna. Drevesa in grme sadimo samostojno, da jim omogočimo bujen razvoj in jim opazovalec posveti vso pozornost. Primerne so različne sorte japonskega javorja (Acer japonicum), japonskih češenj (Prunus serrulata) – v japonski kulturi imajo zelo pomembno vlogo - in magnolija (Magnolia soulangiana). Pomembnejšo vlogo imajo tudi bori in drugi iglavci, ki jih moramo pravilno obrezovati.

Najpogosteje uporabljane rastline za japonske vrtove so bambusi, različni rododendroni in azeleje. Slednje so zanimive, ker v jesenskem času listje dobi zelo zanimive barve. Bradate perunike (Iris barbata), jegliči (Primula sp.) in bergenije (Bergenia cordifolia) vrt poživijo z različnimi barvami cvetov. Cvetlične grede so barvno zanimivejše, če sadimo hoste (Hostia sp.), šaše (Carex sp.) in bekice (Luzula sp.). S svojimi raznobarvnimi listi različnih oblik popestrijo vsako gredo. Bambus je trava, ki prihaja z daljnega vzhoda. V orientalskih vrtovih ima vidno vlogo. Za naše razmere je najprimernejši pritlikavi bambus (Arundinaria pumila), ki zraste do 80 cm visoko. Se zelo hitro širi. Druga primerna vrsta je Fargesia murieliae, ki zraste do 4 m visoko. Je nezahtevna glede tal, ne uspeva le na stalno vlažnih tleh. Bambusi so zimzeleni. Nizke temperature prenašajo, pri izredno nizkih temperaturah pa jih dodatno zaščitimo.

V japonskem vrtu najdejo svoje mesto tudi različni kipi Bude, kamnite lučke in tipični japonski vodometi. Pri postavljanju teh elementov pazimo, da ne pretiravamo, ker vrt izgubi harmonijo in postane kičast.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje