Predhišni vrt
Predhišni vrt je prostor med hišo in cesto. Običajno gre za ožji prostor, ki daje obiskovalcu prvi vtis o lastniku. Zato se pri urejanju predhišnega vrta še posebej potrudimo. Zavedati pa se moramo, da ureditev prijetnega, uporabnega in lepega predhišnega vrta ni enostavna.Predhišni vrt je prehod iz javnega v zasebno. Predstavljati mora dovolj močno ločnico, ki nam bo dajala občutek zasebnosti. Oblika mora biti obiskovalcu prijetna in ga ne odbija od obiska. Pogosto vsebuje veliko golih tlakovanih površin (dovoz do garaže, parkirišče, ...), ki morajo biti primerno vključene v okolje. Treba je najti prostor za posodo za smeti. Zaradi sodobnega načina življenja mora biti tudi enostaven za vzdrževanje.
Osnovno vodilo pri oblikovanju predhišnega vrta je stilsko ujemanje s hišo in načinom življenja. To pomeni, da ne oblikujemo majhnega japonskega vrta pred staro kmečko hišo ali kmečki vrt pred hišo moderne arhitekture.
Preden se lotimo urejanja predhišnega vrta, se velja razgledati po soseski, predvsem po predhišnih vrtovih sosedov na levi in desni strani. To postane še posebej pomembno pri vrstnih hišah, kjer je predhišni vrt majhen. Boljši učinek dosežemo, če sosedje skupaj oblikujejo predhišne vrtove, ki se medsebojno stilsko ujemajo. S tem ne ustvarimo le občutka večjega predhišnega vrta, temveč naredimo sosesko bolj prijazno.
Osnovna naloga predhišnega vrta je, da nas ločuje od javnega prostora. Vizualno deluje najučinkoviteje ograja. Visoka ograja ima negativni učinek na okolico in vzbuja občutek, da se lastniki zapirajo pred ostalim svetom. Primerna je nizka, ki ima bolj simbolični pomen – tu se začne svet v hiši živeče družine. Ograjo lahko napravimo iz lesa, kamna ali opeke. Takšne ograje so lepe na pogled, kar ne moremo trditi za žičnate ograje, ki se jim raje izogibamo.
Kot ograjo lahko uporabimo živo mejo. Primerne rastline so liguster (Ligustrum vulgare), tisa (Taxus baccata) ali beli gaber (Carpinus betulus). Popestrimo jo tako, da posamezne rastline (ali skupine) pustimo rasti nad višino ograje in jih nato umetelno strižemo (topiari). Pred ograjo lahko, za popestritev videza, nasadimo nizke trajnice.
Namesto žive meje lahko posadimo tudi nizko rastoče cvetoče grme, kot je rdeča medvejka (Spiraea bumalda) ali prstnik (Potentilla fruticosa). Potrebujejo več prostora kot živa meja - 1 do 1,5 m širine - a ne potrebujejo rednega striženja. V času cvetenja bodo zelo poživili predhišni vrt.
Če je pred hišo mirna ulica ali pa imamo zelo ozek predhišni vrt, se lahko ograji odpovemo. Vrt brez ograje deluje večje.
Izbira rastlin je velika. Katere vrste bomo izbrali, je odvisno od naših želja in velikosti vrta. Pomembno je tudi geografska lega vrta. Rastline v alpski dolini bodo drugačne od tistih v vrtu ob obali. Izbiramo lahko med vsemi rastlinskimi vrstami, ki jih sicer sadimo v vrtu. Previdnost velja le pri drevesih. Smiselno je izbirati nizko rastoče vrste, kar velja še posebej za iglavce. Ko drevo sadimo, je majhno in se lepo vključuje v vrt. Z leti pa zraste in nam dela nezaželeno senco.
Za predhišni vrt so primerna nizkorastoča drevesa, kot so navadni glog (Crataegus laevigata 'Pauls's Scarlet'), japonska povešava češnja (Prunus subhirtella 'Pendula'), različni križanci okrasne jablane in japonski javorji (Acer palmatum). Za majhen predhišne vrtove je primerna japonska češnja (Prunus serrulata 'Amanogawa'), ki zraste v širino le 1 m.
Zanimive oblike lahko ustvarimo s sajenjem pritlikavih in počasi rastočih iglavcev kot so pritlikava lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana 'Minima Aurea'), pritlikava smreka (Picea abies 'Pygmaea'), kriptomerija (Cryptomeria japonica 'Elegans Compact'), kanadska čuga (Tsuga canadensis 'Jeddeloh') in druge. Marsikatero vrsto lahko umetelno obrezujemo (topiari).
Predhišni vrt je verjetno najbolj obiskan del vrta. Po njem se bomo dnevno večkrat gibali – ob vsakem prihodu in odhodu. Zato je pomembno, da je vrt zanimiv v vseh letnih časih. Če uporabimo listopadno drevje, se lahko ozremo po vrstah, ki imajo zelo lepo lubje in so zanimive tudi v zimskem času. Iglavci so zelo primerni, saj imajo ves čas zanimivo obliko, ki pa se z letnimi časi ne spreminja. To pomeni, da lahko vrt sčasoma postane monoton. Če želimo imeti tekom leta spreminjajoči se vrt, se raje odločimo za listavce.
Predhišni vrt je najlepši, če se preko leta spreminja. To najlažje dosežemo s sajenjem različnih trajnic in čebulnic. Če imamo dovolj prostora, napravimo grede, sicer rože sadimo v manjše skupine ali posamično. V spomladanskem času naj kraljujejo hijacinte, krokusi in narcise. Poletje naj bo namenjeno različnim cvetočim trajnicam, jeseni pa naj vladajo okrasne trave, ki bodo zanimive tudi v zgodnji zimi. Nasadimo lahko tudi različne nizke pokrovne rastline, ki bodo napravile prave majhne zelene preproge.
Pri sajenju rastlin moramo biti pozorni, da vrt ne bo postal prenatrpan. Ne pretiravamo s številom rastlin in upoštevamo njihovo rast. Vrt ni nikoli več videti tako kot na dan, ko smo ga zasadili. Rastline izbirajmo in zasajajmo s premislekom, da ne bomo imeli čez nekaj let težav z njimi.
Ob hiši ni treba, da naredimo tlakovani pas, temveč pustimo zemljo čisto do stene. Tako bomo pridobili dragocen prostor za vzpenjavke. Vzpenjavke so zelo primerne za predhišne vrtove, ki so le ozek pas med hišo in ulico. Če je stena izpostavljena soncu, je to primerno mesto za vrtnice vzpenjavke. Na stenah, ki so v polsenci, so primerne sorte 'Dortmund,' 'New Dawn,' Flammentanz,' in 'Paul Noël.' Če nam vrtnice niso pri srcu, se lahko odločimo tudi za druge vzpenjavke: glicinija (Wisteria sp.), gorski srobot (Clematis montana 'Rubens'), bršljan (Hedera helix), divja trta (Partehnocissus sp.) idr.
Najpogosteje uporabljani element predhišnega vrta so vsekakor poti. Le-te nas pripelje od ceste do vhoda. Pot mora biti ob vsakem času normalno prehodna, neodvisno od vremenskih razmer. Zato naj bodo iz tlakovcev, peska ali kamnitih plošč (grobo brušenih ali lomljenih). Izogibamo se lesu, saj bo v dežju postal zelo spolzek. Pri izbiri materiala moramo biti pozorni, da se stilsko ujema s hišo. Pot ne sme biti preozka. Najprimernejša je pot širine 1,5 do 1,8 m. Pri takšni širini se bosta dva človeka brez težav srečala.
Uporabno je, če ponoči poti osvetlimo. Če gre za krajšo razdaljo med vhodom in ulico, bo dovolj luč nad vhodom. Po potrebi lahko na steno namestimo reflektor. Čeprav je to najenostavnejša oblika razsvetlitve, pa ni najbolj primerna. Z oddaljenostjo od mesta reflektorja bo jakost svetlobe strmo padala. Tudi obiskovalcem reflektorji niso prijetni, saj jih zaslepijo z močno svetlobo. Samostoječe nizke lučke so primernejše. Diskretno osvetlijo pot, po kateri hodimo in ne motijo obiskovalcev. S pravilno namestitvijo lahko poudarimo posamezne delčke vrta in pričaramo čisto drugačen videz, kot je podnevi.
Velik del površine vrta zavzame dovozna pot do garaže ali mesto za parkiranje avtomobila. Ker gre za veliko površino, lahko hitro postane monotona in neprivlačna. Da se temu izognemo, uporabimo tlakovce različnih barv, s katerimi ustvarimo pisane vzorce. Obdelamo lahko le kolesnice, v sredini pa pustimo travo. V tem primeru lahko uporabimo le pesek, ki ga nasujemo na mestu, kjer tečejo kolesa. Nad potjo ali parkiriščem lahko postavimo pergolo, po kateri speljemo vzpenjavke. Če se odločimo za vrste z veliko listja, imamo lahko avtomobil vse poletje v senci.
Predhišni vrt popestrimo tudi z rastlinami v posodah. Vanje sadimo enoletnice, trajnice in grmovnice. Prednost je v tem, da imamo lahko tudi rastline, ki ne preživijo zime na prostem. Ko so temperature prenizke, jih prestavimo na prezimno mesto. Med letom lahko spreminjamo videz s premikanjem posod.
Predhišni vrt je majhen prostor, ki daje obiskovalcu prvi vtis o lastniku. Je del vrta, ki ga lahko z malo domišljije napravimo zelo privlačnega in zanimivega, ne samo našim obiskovalcem, temveč tudi naključnim mimoidočim.