Atrijski vrt

Atrijski vrt je največkrat majhen vrt. Je sestavni del hiš v mestih, ki so tesno druga ob drugi in med njimi ni veliko prostora za vrtove. Od strani je lahko obdan s stenami sosednjih hiš ali visoko ograjo, ki je zidana ali lesena. Ograja vrt povsem odreže od zunanjega sveta in ne omogoča pogled vanj od zunaj. Je prava oaza sredi mesta. Zaradi majhnosti in edinstvenega občutka varnosti, ki se nikakor ne more primerjati z občutkom varnosti in zasebnosti v drugih oblikah vrtov, predstavlja dnevno sobo na prostem.

Pri nakupu hiše z atrijskim vrtom moramo biti pozorni na nekaj stvari, ki so pomembne za uspešno vzgojo rastlin in prijetno počutje. Najpomembnejša je velikost vrta. Ta naj bo velik vsaj 30 m2. Pri tej velikosti bomo imeli dovolj prostora za gredice, grmovnice, manjše drevo in sedežno garnituro. Stranice naj bodo čim bolj enakostranične (oblika naj bo čim bolj kvadratna). Podolgovati vrt je preozek in ne zagotavlja osnovnih funkcij vrta. Namesto, da bi bil dnevna soba na prostem, se bo kaj hitro spremenil v zeleni hodnik. Tudi prostora za namestitev mize in stolov ne bo dovolj. Pomembno je, da je vsaj del vrta osvetljen z neposredno sončno svetlobo. V povsem senčnem vrtu bomo omejeni z izborom rastlin. Težko bo najti ustrezne vrste, ki bodo poskrbele za razgibanost. Vrt bo tudi hladen. V poletnih, vročih mesecih je lahko to prednost, vendar vročina traja le dva meseca. V spomladanskem in jesenskem času bo vrt prehladen in neprivlačen za bivanje. S soncem obsijan vrt je pisan otoček, v katerem bomo z užitkom preživljali čas tudi ob hladnejših jesenskih in pomladnih dnevih.

Kljub temu, da je atrijski vrt površinsko zelo omejen, to še ne pomeni, da smo omejeni z oblikovanjem. V njem imamo lahko tako ribnik kot travnik; seveda v malem. Če pogledamo vrt v tlorisu (z vrha) lahko ločimo dve obliki vrta: klasično, s praznim prostorom na sredi ali razgibano, kjer celotni vrt zavzema le en tip vrta.

Pri razgibani obliki skušamo v atrijski vrt vključiti izbrani vrtni motiv, tip ali predel, ki zavzema večino prostora. Izbiramo bolj razgibane oblike, saj travnik v atrijskem vrtu ni ravno praktičen. Pogosto se pojavlja ribnik oz. vodni vrt. Sam po sebi je zelo razgiban, vendar je lahko le kot okras. Uporabna vrednost vrta se zmanjša, saj se po mestu ribnika ne moremo gibati. Uredimo si lahko tudi alpski, zeliščni in zelenjavni vrt.

Uporabnejša je klasična oblika. V sredini je prazen prostor, kamor lahko postavimo sedežno garnituro ali drug element (npr. kip, vodomet, drevo, grm, ...). Rastline sadimo ob robove, kjer uredimo gredice. Gredice zasadimo z rožami, zelenjavo, zelišči, tudi mini vodni vrtiček lahko napravimo. Ob robovih naj bodo gredice ozke. V kotih naredimo trikotne gredice. S tem dosežemo zanimiv vizualni učinek, saj nam prazen prostor predstavlja kvadrat ali pravokotnik, ki je za 45 stopinj zasukan glede na osnovni položaj vrta.

V praznem prostoru lahko zasejemo travo. Pri tem izbiramo sorte, ki so odpornejše na tlačenje. Travo kljub temu izberemo le, če se po vrtu ne bomo veliko gibali. S hojo travo poškodujemo in kmalu se bodo na mestu, kjer hodimo in sedimo, pojavljale zaplate gole zemlje. Tla je bolje tlakovati ali nasuti pesek. Pri tlakovanju lahko s kombiniranjem različnih barvnih plošč ustvarimo različne vzorce. Če nam čas dopušča, lahko iz raznobarvnih drobnih kamenčkov napravimo mozaik, ki nam bo v pravi ponos. Na peščenih tleh lahko vsako jutro napravimo, s pomočjo, grabelj nov vzorec. Uporabimo lahko tudi lubje. Hoja po njem bo zelo prijetna, moteča je lahko le njegova temna barva. Vsake toliko časa ga bomo morali zamenjati, ker je naravni material in bo ves čas počasi razpadal.

Pri tlakovanih atrijskih vrtovih je pomembno odvodnjavanje. Poskrbeti moramo, da lahko deževnica nemoteno odteče, sicer bomo imeli ob močnih nalivih namesto vrta bazen. Tla naj bodo nagnjena v smeri odvodnega kanala. Njegova odprtina mora biti dovolj velika, da bo voda nemoteno odtekala. Odprtino redno čistimo.

Zelo pomembna razlika med atrijskim vrtom in drugimi oblikami vrtov je, da so sestavni del vrta tudi stene oziroma visoke ograje, ki na tako majhnem prostoru pridejo zelo močno do izraza. Ker so moteče, jih moramo zakriti. To lahko storimo z vzpenjavkami ali drevjem v špalirjih.

Vzpenjavkam napravimo oporo iz dolgih lesenih letvic, vrvi ali mreže. Opora naj bo 5 do 10 cm odmaknjena od stene, da bodo rastline nemoteno vzpenjale. Rastline izberemo glede na rastne razmere. Večina vzpenjavk zahteva veliko sonca. Nekatere vrste srobotov (Clematis sp.) prenašajo tudi rahlo zasenčenost. Kosteničevje (Lonicera sp.) je rastlina polsence. Podraščec (Aristolochia durior) dobro uspeva tako na sončnih, kot senčnih mestih. Njegova dobra lastnost je tudi hitra rast in je primeren za hitro ozelenjevanje sten. Podobno lastnost ima tudi glicinija (Wisteria sp.), ki je primerna za sončna mesta. Njena rast je zelo hitra in jo bomo morali v enem letu tudi večkrat obrezati. Opore ne potrebujeta divja trta in bršljan (Hedera helix). Oba razvijeta oprijemalne korenine s katerimi se držita stene. Bršljan je primeren za senčna in polsenčna mesta.

Špalirji so primerni za drevesa. Z obrezovanjem in upogibanjem vej usmerjamo rast dreves tako, da veje rastejo ob napeti žici. Špalirji so predvsem primerni za sadno drevje in s soncem obsijana stena je odlično mesto za jabolka, hruške, marelice,...

Sedežna garnitura je skoraj obvezen element atrijskega vrta. Z njo vrt daje pravi občutek dnevne sobe v zelenju. Kako velik naj bo njej namenjen prostor, je odvisno od števila stolov. Miza in štirje stoli potrebujejo vsaj 6 m2. Če se odločimo le za klop, kjer bomo posedali, bo dovolj 2 m2. Če je mogoče, postavimo garnituro na sončno mesto. Sedenje bo prijetnejše.

Rastline sadimo na gredice. Pri tem upoštevamo, da višje rastline sadimo zadaj. Gredice naj ne bodo omejene z betonskimi škarpami. Napravimo nizko kamnito ali leseno pregrado, še bolje pa je, če se omejevanju odpovemo. Naj lepo preidejo v trato, peščeno ali kamnito podlago.

V atrijskem vrtu pridejo do izraza rastline v loncih. Vse rastline, ki jih želimo imeti v vrtu, je mogoče posaditi v lonce in druge posode. Tako ne bomo imeli težav z zemljo, plevelom in prezimovanjem. Poleg čebulnic, enoletnic, trajnic in vrtnic lahko sadimo v posode tudi vzpenjavke, grmovnice in drevesa. Prednost sajenja v posode je tudi možnost spreminjanja videza vrta, ker je posode enostavno prestavljati. Pri rastlinah v posodah smo pozorni predvsem na zadostno velikost posode in dovolj pogosto zalivanje. 

Marsikdo pomisli, da je atrijski vrt primeren tudi za živali. Cvetoče rastline bodo privabljale različne žuželke in tudi ptice ne bodo redek gost, še posebej, če jim bomo v zimskem času nastavljali hrano. Težave lahko povzročajo domače živali: pes in mačka. Pes ni primerna žival za atrijski vrt. Zelo hitro bo začel razkopavati gredice in hoditi po cvetočih rožah. Zato psa raje ne spuščajmo v vrt razen, če smo ga vzgojili tako, da ne povzroča škode. Vsak pes ima raje pošten sprehod kot pa preživljanje dneva v majhnem vrtu. Mačka je primernejša, če jo navadimo, da hodi opravljat potrebo v mačje stranišče. Kljub temu bo hodila po gredicah. Ker je njeno gibanje bolj umirjeno večje škode ne bo povzročala. Težave pa bodo, če bo opravljala potrebo na gredicah. Takrat bodo le-te razkopane.

Atrijski vrt je odličen nadomestek velikega vrta. Je vrt v malem. Z nekaj spretnimi prijemi pa lahko postane prava dnevna soba na prostem, ki se lahko primerja z vsakim zimskim vrtom. Je mirna zelena oaza sredi vrvečega mesta.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje