Naravni vrt
Naravni vrt se močno razlikuje od ostalih oblik vrtov. Je edina oblika, ki se izogiba umetnemu vplivu v vrtu. To ne pomeni, da vrt prepustimo samemu sebi, da se razvija kakor hoče. Takšen vrt, bo hitro postal neprehodna goščava in zanimiv le za zagrizenega botanika ali zoologa. Cilj je, da v vrtu dosežemo naravnost. To pomeni, da je vrt kopija travnika ali gozda. Ko vstopimo vanj, dobimo vtis, da smo se umaknili iz mestnega vrveža v nek oddaljen gozd, na gorski travnik,... Spremljajo nas zvoki narave, prevzame nas vonj po divjih cvetlicah. Ptice nas razveseljujejo s svojim prepevanjem in žuželke brnijo okoli naših ušes.
Ureditev naravnega vrta je enostavnejša od drugih vrtnih oblik in tudi kasneje potrebuje manj vzdrževanja. Nekaj časa bomo morali vsekakor vložiti tudi v nego, sicer se bo vrt hitro spremenil v goščavo.
Izbor rastlin dobimo na bližnjem travniku ali v gozdu. Najenostavneje je, če sadimo rastline, ki rastejo v našem okolju. Izogibamo se tujim in vzgojenim vrstam, ker se ne vključujejo dobro med druge domače rastline, obenem pa zahtevajo več nege. Rastline, ki rastejo v naravi, so agresivnejše od vzgojenih in vnesenih vrst ter jih hitro prerastejo. Rastline, primerne za sončna mesta, bomo našli na sončnem travniku, za senčna mesta pa bomo pobrskali v gozdu. Pri tem izkopljemo na enem mestu največ eno ali dve. V vrtu se bodo sčasoma razrasle. Pri izbiranju rastlinskih vrst preverimo v seznamu ogroženih rastlin, katere so ogrožene in teh nikoli ne nabiramo!
Rastline lahko zasajamo mešano ali v skupinah. Pri tem se ohlapno držimo shem zasaditev cvetličnih gred. Vse skupine rastlin naj bodo dobro vidne. Sadimo jih naključno. Dreves in grmovnic ne oblikujemo in obrezujemo bolj, kot je nujno potrebno. Drevesa lahko izbiramo tako med domačimi in tujimi vrstami. Prednost dajemo domačim vrstam. Bukev (Fagus sylvatica), lipa (Tilia platyphyllos), navadna breza (Betula pendula) in tisa (Taxus baccata) so lahko zanimiva drevesa. Če pa se vseeno odločimo za eksoto, izberemo vrsto, ki se ujema z drugimi rastlinami v vrtu, tako po barvi listja, kot po obliki.
Poti niso potrebne. Travnato površino oblikujemo tako, da po njej pridemo v vse predele vrta. Na mestih, kjer se veliko hodi, in trata ne bi dobro uspevala, napravimo poti nepravilnih oblik. Uporabljamo naravne materiale, kot so lubje, lesni sekanci in pesek. Izogibamo se tlakovcem. Zanimive poti napravimo tudi s stopnimi ploščami iz lesa ali kamna.
Živali bomo privabili v vrt tako, da jim bomo napravili primeren življenjski prostor. Da bo vrt vedno poln ptic, posadimo veliko grmov, in različno visokih dreves, kjer se bodo lahko skrivale in gnezdile. Izbiramo vrste, ki jim predstavljajo hrano: črni bezeg (Sambucus nigra), jerebika (Sorbus aucoparia), idr. Pozno jeseni postavimo ptičjo krmilnico, ki bo preko zime privabljala različne ptice pevke. Spomladi nastavimo valilnice, kjer bodo ptice lahko vzgojile nov zarod. Krmilnice in valilnice morajo biti na mestu, varnem pred mačkami. Žuželke bomo privabili z živopisnim cvetjem. Metulji imajo radi cvetoče rastline z veliko nektarja. Lahko se odločimo tudi za postavitev majhnega čmrljaka in debeli pisani čmrlji nas bodo razveseljevali celo poletje. Če je vrt dovolj velik, se bodo naselile tudi druge živali. Jež je zelo dobrodošel, pojavil se bo slepec in če imamo dovolj veliko kamnito površino na sončnem mestu, se bodo pojavili martinčki. Tudi kaka nestrupena kača si lahko najde svoj kotiček v našem vrtu. Kač ne preganjamo, ker niso nevarne in so koristne. Pogosto se bodo skrile, še preden bomo prišli do njih.
Različni vrtni dodatki se dobro vključijo v naravni vrt. S pravilno postavitvijo dobijo skrivnosten pridih. Zaradi bolj razgibane zaraščenosti jih lahko postavimo tako, da pridejo do polnega izraza in se med seboj ne motijo.
Samoumevno je, da v naravnem vrtu ne uporabljamo kemikalij (herbicidov, pesticidov in fungicidov). Če čutimo potrebo, da bi nekaj morali uničiti, se zatečemo k naravnim škropivom. Sicer pa v pravem naravnem vrtu ne bo potreb po uničevanju škodljivcev, ker se bo vzpostavilo ravnotežje. Le kdaj pa kdaj bomo morali vzeti v roke motiko in opleti kako gredo. Ravno tako uporabljamo samo naravna gnojila (kompost), umetnih pa se na daleč izogibamo.
V pravem naravnem vrtu se vzpostavi naravno ravnotežje, ki skrbi, da se noben škodljivec ne razmnoži preko razumnih mej. To ravnotežje je občutljivo in vsak poseg ga poruši. Zato v naravni vrt posegamo vedno s tehtnim premislekom.