Pobiranje in shranjevanje doma pridelanega sadja

Z obiranjem sadja smo zaposleni vse od prvih češenj dalje, kljub temu pa je september tisti čas, ko dozorevajo naše najpomembnejše sadne vrste. Jablana je daleč pred vsemi tako po številčnosti kot pomembnosti navkljub vse večji izbiri drugega sadja, ki ga je moč kupiti. Vendar je domači pridelek v primerjavi s kupljenim nekaj povsem drugega. Morda nas videz ravno ne prepriča o tem, pa vendar tu še kako velja, da zgolj zunanjost ni zadostno merilo kakovosti. Tisto, kar je pri domačem sadju pomembno, se skriva v lupini in mesu, če sadovnjaka nismo škropili s sredstvi za varstvo rastlin. Na vrtu skušamo priti do pridelka predvsem z izborom primernih sort in oskrbo, pri kateri se na vso moč izogibajmo kemikalijam.

Septembra dozoreva v sadovnjaku večina najboljših jablanovih sort. Zaradi prijetnih temperatur in še vedno toplega sonca se plodovi zdaj lepo barvajo, zato so prava paša za oči. Glede časa obiranja se ravnamo po tem, kaj nameravamo s pridelkom. Jabolka, ki jih mislimo shraniti dalj časa, obiramo navadno nekoliko prej. Najbolj okusna pa so tista, ki jih uporabimo sproti in so popolnoma zrela. Navadno na drevju ne dozorijo vsi plodovi hkrati, zato jih obiramo postopoma. Poškodovane in črvive ločimo od zdravih, da se ne prenesejo bolezni, porabimo pa jih v kuhinji za peciva, kompote, marmelade in druge jedi. Zrelost plodov preverjamo tako, da z dlanjo primemo plod in ga narahlo zasukamo. Če se vda skupaj s pecljem, je čas za obiranje, drugače počakajmo še dan ali dva. Hruške viljamovke obiramo, ko so še trde, po nekaj dneh pa se bodo zmehčale. Nešplje pa bomo pustili na drevju kar se da dolgo, da razvijejo poln okus. Čas dozorevanja posameznih sort lahko preverimo tudi v sadjarski literaturi in na spletu, kjer so navadno v razpredelnicah opisane najpogostejše sorte in čas dozorevanja. Seveda vsako leto ni enako, zato je lahko pravi čas zamaknjen tudi za teden ali dva v primerjavi s povprečjem. Za obiranje izberemo lep sončen dan ali vsaj dan brez dežja, paziti pa moramo, da z orodjem, lestvijo in plezanjem ne poškodujemo drevja.

Vrste in sorte sadja, ki ne zdržijo dolgo, so uporabne od nekaj dni do nekaj tednov, višek pridelka pa predelamo v trajne izdelke (suho sadje, marmelade, kompoti,...) ali zamrznemo. Slive in češplje, ki dozorevajo septembra, obiramo sproti ali potresemo drevo, da plodovi popadajo na tla. Za zamrzovanje in kompote morajo biti slive popolnoma zrele, vendar še trde, za kuhanje marmelade pa je še bolje, če so nekoliko prezrele. Z zamrzovanjem se v sadju ohrani veliko koristnih snovi, če ga potem, ko ga odmrznemo uživamo v surovega v npr. sadnih solatah. Tudi suho sadje zadrži dobršen del vitaminov, kuhano in drugače toplotno obdelano pa veliko manj.

Dolžina skladiščenja je odvisna od pogojev, ki veljajo v skladišču, sorte in starosti rastline. Pridelek z mladih dreves porabimo prej, iz starejšega nasada pa kasneje. Obrana jabolka sortiramo v plitke lesene ali papirnate zaboje, shranimo pa jih v hladnih, temnih in nekoliko vlažnih prostorih. Te pred tem dobro prezračimo, prezračujemo pa tudi kasneje. Najbolje je, če sadju namenimo prostor, ki je ločen od drugih živil. Krompir izloča v zrak poseben plin, ki pospeši dozorevanje, zato tu shranjena jabolka ne bodo dolgo zdržala. Če primernega prostora za skladiščenje nimamo, si lahko pomagamo tudi drugače. Jabolka, največ 4 kg, lahko zapakiramo v plastične vrečke, ki jih nekoliko preluknjamo zaradi lažjega uhajanja CO2 plina. Ob pomanjkanju kisika se dihanje plodov upočasni, kljub temu pa se v vrečki nabere zadosti plina CO2, ki bi ob visoki koncentraciji utegnil poškodovati plodove.

Orehe in lešnike bomo obirali šele, ko se plodovi izluščijo iz ovojnic. Plodovi določenih sort orehov in lešnikov popadajo sami, nekateri drugi pa skupaj z ovojnico. Takšne moramo za nekaj dni pustiti, da se nekoliko osušijo, potem pa jih izluščimo.

Pri obiranju nam bo v pomoč sadni obiralec, lestev in košare s prirejenimi kljukami, da jih bomo lahko obesili na veje. Tako bo obiranje lažje in varnejše. Obiramo od spodaj navzgor ali pa potek obiranja prilagodimo dozorevanju. Ker je v zgornjem delu krošnje najbolj sončno in so pogoji za dozorevanje dobri, je sadje lepše obarvano in prej zrelo. Priskrbimo si zadostno količino zabojev, višina naloženega sadja pa naj bo čim nižja. Tako bomo kasneje v skladišču lažje poiskali nagnite plodove in jih pravočasno ločili od zdravih. Pri plezanju po drevju bodimo pazljivi, da ne polomimo vej. To še posebej velja za kaki, katerega les je izjemno lomljiv in ga obiramo izključno z lestve.

Jesen je bogata in lepa. V vinogradu klopotci pojejo svojo pesem, medtem ko je trgatev v polnem teku. Bogata letina je rezultat spleta večjega števila dejavnikov, med katerimi so pomembnejši znanje, sortiment in predvsem sreča z vremenom. Po obiranju lahko slive in češplje tudi nekoliko porežemo, ostale sadne vrste pa naj se v miru pripravijo na zaslužen počitek.

Besedilo in fotografije: Robert Mabič