Vprašanja - Občine

Preoblikovanje funkcionalnega zemljišča v gradbeno parcelo? (MIRA)
Na parceli stoji transformator in sem ga odkupila od Občine, kjer je bila parcela funkcionalno zemljišče. Ali je možno preoblikovanje v gradbeno parcelo po Zakonu o urejanju naselij?... (SLONEP)

Nakup zemljišča in možnost priposestvovanja? (TANJA)
Pozdravljeni. Moji stari starši so pred cca. 50-imi leti kupili sosednjo parcelo, ki je bila v občinski lasti. To parcelo smo urejali ves ta čas, v dobri veri, da je naša, ker so jo stari starši pač kupli. Pred letom dni, ko sva s partnerjem dedovala del njihove parcele za gradnjo, smo ugotovili, da sosednja parcela ni "naša", ker ni bila vpisana v ZK. Nimamo pa nobenega pisnega dokazila o nakupu. Del te parcele leži pred najino hišo in me zanima, ali lahko midva na tej parceli lahko postaviva ograjo in jo urejava? Kako je s pravico priposestovanja? Hvala za odgovor. Lep pozdrav, Tanja.... (SLONEP)

Služnostna pot in kršitev Občine? (Zdenka)
Pred našo hišo je včasih potekala stara kolovozna pot - javno dobro. Nato se je gradila nova, širša cesta. Z občino smo se dogovorili, da bomo na spodnji starni hiše dali zemljo za novo cesto, stari kolovoz pa nam bodo pripisali. Torej - naredili naj bi zamenjavo. Nova cesta se je naredila, pa tudi vozi se po njej že kar nekaj let, stari kolovoz pa smo uporabili kot dovoz do naše hiše ter dvorišče. Tu pa je nastal problem. Občina ni uredila papirjev. Stari kolovoz oz. sedaj naš dovoz in dvorišče sta še vedno pisana kot javno dobro. Kot lastniki zemljišča po kateri pa poteka nova cesta, pa smo še vedno vpisani mi. Že nekaj let pritiskamo na občino naj to uredi, vendar se do sedaj ni še nič premaknilo. Naš sosed sedaj želi imeti dovoz, ki smo ga uporabili za naše dvorišče in dovoz do naše hiše, za svojo služnostno pot - torej stari kolovoz, ki je še vedno pisan kot javno dobro. Občina pa zato z nami noče narediti zamenjave - češ, da je sosed upravičen do služnostne poti. Torej, ali bomo ostali brez vsega ? Kolovoz, ki naj bi se pripisal nam, bo verjetno ostal služnostna pot sosedu. Kaj pa nova cesta? V zemljiški knjigi smo še vedno vpisani kot lastniki zemljišča. Naj zapremo cesto? Prosim za odgovor. Hvala in lep pozdrav! ... (SLONEP)

Postopek spremembe namembnosti? (*0000*)
Ali lahko poveste, kako poteka postopek spremembe nezazidljive parcele v zazidljivo? Katere listnine je potrebno vložiti in kje? Ter od katerih dejavnikov je odvisno ali je zahtevi ugodeno? lp.... (SLONEP)

Ali je PISO merodajen informacijski sistem? (Gregor)
Odgovor na zastavljeno vprašanje me zanima predvsem zato, ker je določena parcela v sistemu PISO označena s statusom "pozidana in sorodna zemljišča", na občinski upravi, pa mi zagotavljajo da parcela trenutno ni zazidljiva. Vem, da moram dobit uradno lokacijsko informacijo, samo zanima me, če mi informacija iz PISO, ki naj bi bila napačna, pomaga hitreje oz. sploh do zazidljivosti!? Hvala in LP.... (SLONEP)

Vzdrževanje cest? (Marko)
Pozdravljeni! Zanima me, čigava je odgovornost za vzdrževanje javne poti, katere je lastnica Občina. Pot je vpisana v zemljiško knjigo in vrisana. Javna pot je od leta 1991 zapuščena (vožnja je mogoča samo s traktorjem). Pot je dolga 300 m, od tega smo lastniki zidanic uredili polovico na lastne stroške, polovica je ostala neurejena. Kakšne so naše pravice in čigava naloga je ureditev poti,  da je ta normalno prevozna. Kako je sploh prišlo do tega, da je občina ali druge službe tako zapostavila pot. Prosim za odgovor in lep pozdrav.... (SLONEP)

Najemniško stanovanje in pripadek vrednosti? (Mary)
Zanima me,če je res,da moji mami, ki že več kot trideset let plačuje najemnino Mestni Občini Ljubljana, pripada tretjina vrednosti stanovanja v primeru odkupa ali izselitve.... (SLONEP)

Gradnja pločnika in Občina? (Mateja)
Spoštovani, v našem kraju so se odločili, da bodo naredili pločnik. Za izvedbo potrebujejo zemljišče, zato smo pozvani, da damo soglasje. Ob cesti imam zasajeno živo mejo, katero naj bi odstranili. Na mojo željo, da po zgraditvi pločnika nasadijo novo in dajo ustrezno zvočno izolacijo, ker je po cesti veliko tovornega in ostalega prometa, jaz pa v neposredni bližini gradim hišo, so mi predstavniki odgovorili, da to ni mogoče, lahko pa bi mogoče dobila druge sadike za živo mejo katere naj sama nasadim, o ostali zaščiti se ne bodo pogovarjali. Kaj naj storim, ali imam pravico da povem svoje zahteve, ali ne?... (SLONEP)

Javna pot in Občina ? (petra)
Pot, ki je javno dobro v naravi, ne obstaja, a je vrisana v zemljiško knjigo. Meter stran od nje je naša pot, ki jo skušamo zamenjati za tisto, ki ne obstaja in pri tem nas ovira občina. Če bo občina stvar odlašala, me zanima, če lahko zahtevamo, da se naredi pot, ki ne obstaja? Je možno, da občini ni treba narediti poti? Lahko to pot občina spremeni v parcelo in jo proda?... (SLONEP)

Bazna postaja mobilnega operaterja na sosednjem zemljišču? (janja)
Sosed, katerega del zemljišča se kot "jezik" zajeda med naše parcele, je na tem delu zemljišča, ki je s treh strani obkroženo z našimi zemljišči, ustanovil služnost mobilnemu operaterju za postavitev bazne postaje z cca. 10 metrskim objektom in anteno višine 31 metrov. Koliko mora biti navedeni objekt biti oddaljen od meje, če ni posebnega soglasja sosedov?... (SLONEP)

Ali obstaja odgovornost Občine? (TANJA)
Občina je izdala gradbeno in lokacijsko dovoljenje leta 1988, zgradili smo hišo do tretje gradbene faze, soseda (žlahta) pa je po uradni poti zaprla pot, tako da vse do danes zadeva stoji na sodišču. Ali je tukaj odgovornost Občine, da imamo vsi papirje, jaz pa zaprto pot, hiša pa propada?... (SLONEP)

Geodetske meritve se ne ujemajo z dejanskim stanjem- kaj sedaj? (Matej)
Pozdravljeni, naročil sem postavitev mejnikov pri katerih je bilo ugotovljeno, da je javna pot vrisana cca. 7 m, dejansko pa je velika le 4 m. Geodet pravi, da javne poti ni mogoče priposetvovati, čeprav so predniki od vedno del navedene površine uporabljali. Zanima me, ali imam kakršnekoli pravne možnosti, da zahtevam postavitev mejnikov na podlagi dejanskega stanja v naravi ali je vedno le po kastrski karti, ki je stara že 150 let?... (SLONEP)

Kateri predpisi vežejo spremenjeno gradbeno dovoljenje? (Jur)
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno na osnovi PUP1. Investitor čez eno leto želi spremembo GD, vendar zdaj velja novi PUP2. Zahtevam katerega PUP mora zadostovati PGD in spremenjeno GD?... (SLONEP)

Sprememba namembnosti zemljišča v vasi Loke? (prostorski plan)
V vasi Loke, ki spadajo pod občino Nova Gorica imam cca 4000 m2 posesti , in sicer travnik in gozd,  kat.št. 271/2. Del te posesti, cca. 1500 m2 bi rad spremenil v zazidljivo parcelo, na kateri bi si postavil manjšo, lahko tudi montažno hišo (smo tri članska družina). Ker bo baje decembra letos razgrnitev plana v mestni občini in ker nisem še dal vloge, me zanima koliko časa bom moral čakati, če je to seveda možno na to spremembo namembnosti zemljišča.... (SLONEP)

Kaj so neprofitna in socialna stanovanja? (Teja)
Pozdravljeni, zanima me kako je z neprofitnimi in socialnimi stanovanji. Iščem natančno razliko -definicijo, vendar je ne najdem. Ali se še uporablja izraz socialno stanovanje, ali samo še neprofitno (ki je v bistvu tudi socialno), glede na to, da Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št. 18/1992, 53/1999, 69/2003-SZ-1) ne velja od: 14.10.2003. Velja samo še pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj? Se po letu 2003 uporablja izraz neprofitno stanovanje? Hvala.... (SLONEP)

Ureditev meja in Občina? (občan)
Pozdravljeni! Kupili smo hišo z parcelo. Radi bi uredili okolico hiše in naredili ograjo- škarpo. Spremenili bi tudi izvoz na cesto. Ker nismo poznali, kje so točne meje, smo naročili meritve parcele. Te so pokazale, da je po naši parceli speljana cesta. Po načrtih na zemljiški knjigi, bi morala ta cesta biti širine 2,85 metra. Dejansko pa je široka približno 4 metre. Cesto ponovno urejajo in bi jo radi razširili še bolj na našo parcelo. Pristojni za ureditev ceste je dejal, da je to javno dobro. Mi smo seveda plačali celotno parcelo, ker v preteklosti niso uredili odparceliranja parcele po kateri cesta teče.T udi davek na stavbno zemljišče se obračunava seveda na celotno parcelo. Kdo je za to odgovoren in kaj lahko storimo? Za odgovor se že v naprej lepo zahvaljujem!... (SLONEP)

Ali je mogoče priposestvovanje nepremičnine, ki je v lasti Občine? (Tone)
Zanima me, ali je lahko parcelo s hišo, za katero se je izkazalo, da je v lasti Občine, izpolnjeni pa so vsi pogoji za priposestvovanje, priposestvuje javni zavod v lasti Države? Lp, Tone.... (SLONEP)

Funkcionalno zemljišče in uporabniki/ lastniki? (iris)
Vrnjeno nam je bilo denacionalizirano premoženje: stanovanjska hiša z dvoriščem. Lastniki iz nacionalizacije izvzetih stanovanj dvorišče uporabljajo, češ da je del funkcionalnega zemčkišča oz. da so solastniki v idealnem deležu, čeprav so se izvzemala le stanovanja,d vorišče pa je bilo do denacionalizacije v lasti Občine. Nekaterim naj bi Občina prodala pravico uporabe-ali so ti solastniki ali ne? Je možno, da so upravičenci lastniki dvorišča, lastniki izvzetih stanovanj pa imajo na njem neko drugo pravico iz naslova uporabe (služnost)? Hvala!... (SLONEP)

Ureditev poti in meje? (Andy)
Stvar je sledeča. Občina nas je nekaj lastnikov pozvala na sestanek z geometrom - razlog- ureditev meje. Meja med parcelami je bila zadnjič podpisana leta 1978. Občina sedaj zahteva od nas lastnikov, da odstopimo vsak 2m za pot, ki je bila vrisana davnega leta (pot danes ni v uporabi). Zanima me sledeče, ali lahko Občina od lastnikov parcele zahteva, da se vriše pot, ki dejansko ni v uporabi? Ali je res možno, da je pot vrisana, meje določene, pot pa ni v uporabi oz. je v uporabi le s soglasjem nas lastnikov (naše parcele naj bi torej obsegale tudi del poti)? ... (SLONEP)

Občina je našo pot kategorizirala med javne poti- kaj storiti? (TEROR1945)
Na našem kmetijskem zemljišču smo si obnovili- zgradili obračalno in dovozno pot- na sredini vseh parcel, tako da na enem koncu meji na javno dobro, na drugi strani pa na soseda, vendar je pot v celoti na naši lastnini. To pot je začel uporabljal tudi sosed, ki ima možnost dostopa po javnem dobru-občinski poti (to tudi uporablja)- ker mu je naša pot krajša in lažja do druge občinske poti, kar mu tudi nismo branili. Kasneje je začel našo pot uporabljati širše za svojo novo turistično dejavnost (avtobusi,povečan promet motornih vozil), kar nam povzroča prekomerno uničevanje ceste in povečano nevarnost ob obračanju (težkopregleden izhod na obračalno pot). To širitev uporabe smo mu prepovedali, nastal je sodni spor in sodišče je začasno preložilo obravnavo, ker se je izkazalo, da je to pot Občina razglasila za javno pot. Brez da bi nas kdo obvestil, je to našo lastnino občina prekategorizirala v javno pot, eno od ostalih svojih dveh občinskih poti, ki vodijo mimo soseda pa celo opustila (vzdrževanje). Ker sta sosed in župan člana občinskega odbora iste stranke,vršijo na nas pritisk, nas hočejo razlastniniti, in so ob pismeni prepovedi in brez našega dovoljenja ob obeh straneh naše lastnine-poti zabili mejnike, ob grožnji, da bodo to storili s policijo, če bomo preprečevali. Mejnike je postavil uradni geodetski biro, kot parcelacija, ki je nismo mi naročili (ampak župan Občine). Ko so začeli zabijati kovinske mejnike smo jim vročili tudi pismeno prepoved. Ne glede, da ima sosed drugi dostop iz občinske poti, nas hočejo razlastniniti. Kako se lahko obranimo proti taki diktaturi? Smemo izruvati mejnike, ki jih postavil geodetski biro po naši zemlji?... (SLONEP)

Predkupna pravica Občine in možnost razlastitve? (čebelica)
Po denacionalizacijskem postopku vrnjeno parcelo,ki jo uporablja šola, smo leta 2000 ponudili v odkup Občini(  pisno), ker ima le-ta predkupno pravico. Pet let že obljubljajo odkup, letos pa imajo na njej že gradbene stroje. Leta 2005 je bila opravljena cenitev 80 eur za m2, sedaj pa ponujajo največ 60 eur za m2 ali pa razlastitev. Kaj lahko zahtevamo?... (SLONEP)

Gradbeno zemljišče s predkupno pravico? (čebelica)
Bbčina želi odkupiti gradbeno zemljišče, in ponuja ceno 60 eur za meter, čeprav je bila cenitev leta 2005 80 eur. Če se na ceno ne pristane, grozijo z razlastitvijo. Ali obstaja za to kakšno pravno varstvo? ... (SLONEP)

Sprememba namembnosti in gradbeno dovoljenje? (miha)
Pozdravljeni, zemljišče so spremenili iz kmetijskega v stavbno. Namembnost je še vedno gozd, kateri je dejansko na njem. Zanima me, kje bi si pridobil vse podatke, kaj moram narediti za pridobitev gradbenega dovoljenja?... (SLONEP)

Služnostna pravica in komunalni vodi? (Max)
Preko moje parcele,v dolžini 50 m, vodi občinska kanalizacija. Parcelo sem kupil pred 5 leti. Na občini sem iskal pogodbo o služnostni poti, ki naj bi jo podpisal prejšnji lastnik. Te pogodbe ni. Zanima me, v kakšnem času so mi dolžni posredovati pogodbo o služnostni poti. Kakšno odškodnino lahko zahtevam, glede na to, da na tem delu zemljišča praktično ne morem ničesar delat, graditi.... (SLONEP)

Kako se upreti ustanovitvi stvarne služnosti? (Janez)
Javno podjetje želi preko moje zazidljive in že ograjene parcele (za katero že imam ustrezno lokacijsko informacijo za gradnjo hiše) zgraditi primarni kanalizacijski kanal. Zato želi ustanoviti stvarno služnost komunalnih vodov. Kako preprečiti takšno uničenje nepremičnine? Lahko podjetje mimo mojega soglasja ustvari to služnost in ali ni to v nasprotju z ustavo Slovenije? Lahko zahtevam odkup omenjene parcele? Seveda po tržni vrednosti. Ali sploh lahko kaj storim, da do tega ne bi prišlo? Bom po tem sploh lahko pridobil gradbeno dovoljenje? Če ne morem nič storiti, kako povrniti denar, ki sem ga porabil za nakup te nepremičnine, oziroma od koga ga izterjati, če ga sploh lahko? Ali to potem pomeni, da v Sloveniji ni privatne lastnine, oziroma je le navidezna? In če se res ne da nič storiti ali menite, da smo še vedno pravna država?... (SLONEP)

Problem javne poti in lokalnega vodovoda? (Marija)
Pot, ki smo jo trije lastniki parcel in stanovanjskih hiš, uporabljali kot edini dostop do svojih posesti, pred nami pa že naši predniki (več kot 100 let), je okarakterizirana kot javna pot, vendar ni vpisana v zemljiško knjigo. Na njenem skrajnem koncu je odcep do dveh hiš (tudi moje) in do zemljišč enega posestva. Leta 2004 so Skladi KZG RS prodali gozd, preko katerega potekata obstoječa, javna cesta in dostop do naših parcel, sosedu, ki nam sedaj zapira dostop do naših posesti. Dostop do naših posesti smo uredili s tožbo, sosed pa še kar naprej nagaja. Problemi so se dejansko začeli, ko je občina leta 2005 brez prostorskega plana spremenila potek javne poti na željo lastnika parcele, ker mu je javna pot parcelo sekala. Še isto leto je na parceli stal dvojček, cesta pa sedaj poteka ob tej parceli. Isto leto je sosed, ki nam nagaja in s katerim smo dotedaj uporabljali skupni del obstoječe, javne poti do našega odcepa, začel od spremenjenega odseka javne poti naprej delati novo pot skozi gozd. Posekal je gozd, navozil gramoz in začel preusmerjati promet na novo pot, ki poteka vzporedno z obstoječo, javno potjo. Decembra leta 2005 sem se oglasila na občini, da bi izvedela, po kateri poti naj vozim. Skupno smo si stanje ogledali na terenu in ugotovili so, da gre za nezakonit poseg in podali prijavo. Odgovorne službe pa so se slabo odzivale in nekatere sploh niso preverjale stanja na terenu. Po večkratnih ustnih in pismenih prošnjah smo dobili odgovor, v katerem se niso sklicevali na noben zakon ali prostorski akt temveč le, da ima sosed za poseg vsa potrebna dovoljenja. Preverili smo, da ima soglasje ostalih lastnikov gozdov in lokacijsko informacijo, kar pa po veljavni zakonodaji ni dovolj za takšen poseg. V letu 2006 je občina vzdrževala oba odseka ceste, staro, obstoječo javno pot in novo nastalo pot. Letos pa je občina opustila vzdrževanje stare, obstoječe javne poti in vzdržuje samo še novo pot, katere investitor je sosed. Občani za novo nastalo pot nimamo uporabnega dovoljenja. Težava pa je tudi v tem, ker je sosed na koncu nove poti, postavil ovire in sicer na odcepu te proti našim posestim tako, da bi bil dostop možen le z večjim oklepnim vozilom. Stara obstoječa javna pot pa zaradi zaraslosti gozda in nevzdrževanja cestišča, kakor tudi postavljanja ovir soseda, postaja težko dostopna, predvsem za urgentna in dostavna vozila (preozek prehod zaradi sosedovih bal sena). Občina je bila že večkrat opozorjena na problem, vendar ne stori ničesar, dogaja se prav nasprotno, saj letos vzdržuje le še novo pot, po kateri lahko dostopa le sosed do svoje posesti. Ker živim v tujini in lokalne oblasti, za katere sem menila, da so pristojne za opisano problematiko, ne obravnavajo enako vseh občanov, temveč pristransko, se obračam za nasvet, kako naj postopam naprej. Na občini in v regiji sem brez uspeha kontaktirala že vse meni znane institucije. Zanima me predvsem na katere višje pristojne instance, inšpektorate, ministrstva se lahko pritožim v primeru, ko občina noče rešiti problema in s svojim nezakonitim početjem celo škoduje občanom. Ravnanje občine se mi zdi zelo pristransko predvsem pa nestrokovno, saj menim, da bi za vse te posege morala prej izdelati prostorske plane, pridobiti dovoljenja in o spremembah obvestiti občane, tako pa nezakonite posege vsiljuje in pričakuje, da s tem nastale probleme prizadeti občani sami rešujemo. Drugo vprašanje pa zadeva upravljanje lokalnega vodovoda, na katerega je priključenih 27 hiš. Pri tem prihaja do nepravilnosti, nezakonitega poslovanja in pobiranja denarja, nismo registrirani kot vodovodna skupnost itd. Isti sosed, ki nam nagaja s potjo, je upravitelj, vzdrževalec, pobira denar, odloča o vsem ter o poslovanju ne daje nobenih poročil, ne sklicuje sestankov itd. Občino sem na problem že večkrat opozorila in jo prosila naj prevzame upravljanje, ali pa nam pomaga organizirati legalno delujočo vodovodno skupnost, ker sami teh problemov ne moremo rešiti. V letu 2006 sem celo organizirala sestanek, čemur je na moje povabilo tudi občina prisostvovala. Ker tudi v zvezi s tem problemom občina ni ničesar ukrepala, me zanima kakšen je postopek za rešitev tega problema. Na splošno me zanima, kako postopati v primeru, ko pristojni organi ne izvršujejo svojih nalog, pristransko obravnavajo zadeve kot npr. urejajo privatno pot, ki vodi do ene hiše, javno pot pa zanemarjajo, ko s svojim ravnanjem škodijo občanom in jim povzročajo dodatne težave, kot je to v primeru, ko so Skladi KZG RS prodali gozd, preko katerega poteka javna pot, sosedu. Že dve leti si prizadevam rešiti oba problema. Sedaj ugotavljam, da se tako občina kot tudi sosed vedno manj ozirajo na zakon, saj so vsa opozorila pristojnim lokalnim institucijam ostala brez posledic. Pristojni organi niso skupaj s prizadetimi preverili dejanskega stanja na terenu. Sklicujejo se na dovoljenja, ki so morda na papirju v redu, vsekar pa niso v skladu z dejansko storjenimi posegi v naravo in prostor. Občina in ostali lokalni organi nočejo videti težav in nepravilnosti in s tem ustrezno rešiti problema, sosed pa postaja vse močnejši, drznejši in on narekuje strategijo gradnje, vzdrževanja in uporabe poti ter lokalnega vodovoda.Vseh teh težav ne bi bilo, če bi se občina, drugi lokalni pristojni organi ter občani, pri urejanju infrastrukture in pri reševanju nastalih problemov držali zakonov. ... (SLONEP)

Nezazidano stavbno zemljišče in sprememba namembnosti? (gabi)
Smo lastniki nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je v ZK vpisano kot sadovnjak. Na občinski pobudo občinskega razpisa pred dvema letoma smo vložili vlogo za spremembo namembnosti v zazidljivo stavbno zemljišče. Do danes še nisva dobila nobenega pisnega odgovora. Po telefonu so nama povedali, da je zadeva še v obravnavi na ministrstvih in da bo potrebno še čakati. Ali so za to kakšni predvideni roki oz. kaj lahko storiva, da premakneva zadevo iz mrtve točke, ker bi želela čim prej začeti z gradnjo novo hiše. Hvala.... (SLONEP)

Prispevek za vodovodni priključek? (Petra)
Pozdravljeni. Zanima me, ali je občina upravičena zahtevati od investitorja plačilo prispevka za vodovodni priključek, potem ko mu je že bil odmerjen komunalni prispevek, ki je bil obračunan tudi za vodovodno omrežje, ter je investitor le-tega poravnal in si uredil gradbeno dovoljenje.... (SLONEP)

Ali je mogoče priposestvovanje? (Matjaž)
Z darilno pogodbo sem v letu 2006 postal lastnik nepremičnine, ki sta jo imela v lasti moja starša. Pred kratkim sem na zemljiško knjižnem izpisku ugotovil, da je med mojo in sosedovo parcelo vrisana še ena parcela. Ugotovil sem, da je bila ta parcela do leta 1980 javna cesta, ki je bila nato prestavljena na drugo lokacijo. Moja starša sta del te parcele - opuščene ceste, ki se ne uporablja za dovoz do moje in sosedove parcele zatravila, tako da se ta parcela še danes uporablja kot travnik. Po preverjanju na zemljiški knjigi sem ugotovil, da je omenjena parcela trenutno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS. Zanima me ali obstajajo pogoji za priposestvovanje in kakšen je postopek. Lep pozdrav.... (SLONEP)

Dovozna pot do stanovanjske hiše- kaj storiti? (grega)
Do naše hiše vodita dve poti. Prva je služnostna pot preko sosoedovega dvorišča, od soseda do naše hiše pa se cesta nadaljuje kot vlaka, po kateri se občasno vlači les iz gozda. Takrat je cesta neprevozna dalj časa. Druga pot je vpisana kot dovozna cesta do objekta, vendar pa se za dostop do objekta ni uporabljala več let, tako da je del ceste prerasel gozd in potok, ki teče v bližini je spremenil strugo, tako da sedaj teče tudi tam, kjer je bila prej cesta. V tem času se je koristila služnostna pot preko sosedovega dvorišča. Ko sem leta 2005 na občini prosil za izpisek mapne kopije, mi je referentka sama pokazala cesto, ki je vpisana kot dovozna (omenjena druga cesta), istega leta pa sem od občine dobil tudi soglasje za priključitev na občinsko cesto. Po svoji parceli sem zgradil cesto od hiše do občinske ceste (cca 100m), do dela, kjer je še ni prerasel gozd. Ta povezava mi sedaj tudi ustreza, saj se občinska pot skrajša za cca. 100m. Ker pa se tudi ta cesta v zadnjem času uporablja kot vlaka, čeprav to ni bila nikoli vlaka, je tudi ta cesta občasno neprevozna. V primeru, da vlačijo les po obeh cestah je dostop z osebnim avtomobilom do hiše nemogoč. Občino sem prosil, če bi dovozno cesto na nek način utrdili, pa sem dobil telefonski odgovor, da je to državna cesta in občina ni pristojna zanjo. Ko sem direktorici občine povedal, da za to cesto ni pristojna država pa mi je rekla, da je zemljiče po kateri poteka državno in občina tu ničesar nemore storiti, ter naj uporabljam služnostno pot preko sosedovega dvorišča. Ker sem vztrajal, da to ni res in se skliceval na Zakon o cestah, je bila končna argumentacija, da je to vedno bila vlaka in tudi bo vlaka. Sosed, pravi, da je vlaka vedno potekala preko njegovega zemljiče in ne po cesti. Zakaj mi je občina potem izdala soglasje za priključitev na občinsko cesto, če sedaj to ni občinska cesta. Z izgradnjo nove ceste sem imel veliko stroškov. S služnostno potjo pa imam tudi težave pozimi, ko iz sosedove strehe pade sneg na cesto zamujam v službo, saj dokler se sneg ne odstrani cesta ni prevozna. Kako bi lahko dosegel, da se občinska cesta do moje ceste utrdi in uredi?... (SLONEP)