Novice - Ogrevanje in klimatizacija
novica
Sestava cene zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina
Zemeljski plin se danes vse pogosteje uporablja za ogrevanje domov. Predvsem v mestih, kjer je zgrajeno plinsko omrežje, je velik del gospodinjstev prešel na ogrevanje na plin. Prednosti so številne, predvsem pa enostavnost uporabe in čistost kurilnega mesta. Tako so lahko peči nameščene v kopalnicah ali drugih manjših prostorih, saj ne zavzemajo veliko prostora. Na območjih, kjer ni plinskega omrežja pa lahko kupimo ali najamemo plinske cisterne, v katerih je utekočinjen naftni plin in ga lahko uporabljamo na podoben način, kot zemeljski plin iz plinovoda.
Pri izbiri energenta, če seveda to možnost imamo, je vedno pomembna cena. Če je pri nakupu trdnih (les, premog) in tekočih (kurilno olje) cena povsem jasna, pa je končna cena porabljenega plina nekoliko bolj zapleteno sestavljena in odvisna od več različnih postavk.
Zemeljski plin je običajno speljan po omrežju, na katerega so priklopljeni domovi uporabnikov. Poraba se plačuje mesečno po dejanski porabi ali pa pavšalno, ko je znesek predvidene porabe razdeljen enakomerno po posameznih mesecih znotraj leta. Način obračunavanja je odvisen od posameznega ponudnika. Strošek porabe je sestavljen iz cene zemeljskega plina, uporabnine omrežja in dajatev (takse, trošarine, DDV).Na ceno zemeljskega plina vpliva več dejavnikov, predvsem pogoji dobavitelja na debelo, spremembe cen nafte in naftnih derivatov ter gibanje tečajev tujih valut. Cene se razlikujejo od ponudnika do ponudnika, poleg tega pa se lahko tudi mesečno spreminjajo. Za odjem do 200 m3 na leto se gibajo od 0,3-0,5 € na kubični meter. Večji kot je odjem na leto, nižjo ceno plina nam bodo obračunali.
V ceno za uporabo omrežja je vključena omrežnina in cene za izvajanje meritev. Omrežnina je cena, ki plačujemo za transport zemeljskega plina po plinovodnem omrežju od slovenske meje do našega doma. Določitev omrežnine je v pristojnosti Javne agencije RS za energijo in je neodvisna od gibanja cen nafte na svetovnem trgu. Deli se na fiksni del, ki ga plačamo neodvisno od dobavljenih količin plina in variabilni del, ki se pomnoži s porabljeno količino za obračunsko obdobje. Fiksni del (pavšal) se razlikuje od ponudnika do ponudnika, običajno pa se giblje od 1 do 2 €. V takih primerih se variabilni del oz. cena distribucije na kubični meter porabe giblje okoli 0,1- 0,2 m3. Nekateri ponudniki imajo drugačen sistem in pavšala sploh ne zaračunajo, vendar je na račun tega cena variabilnega dela toliko višja, spet pri drugih pa obračunajo dražji pavšal, cena distribucije pa je nižja. Strošku za izvajanje meritev se lahko izognemo, če ponudniku sami sporočamo stanje števca (če seveda to omogoča). Okoljsko dajatev, ki znaša 0,02375 €, plačujemo zaradi onesnaževanja zraka z ogljikovim dioksidom. Trošarino za mineralna olja in plin, ki nas mesečno stane 0,0180 €, plačujemo za izdelke uvožene v Slovenijo, poleg tega pa plačujemo še dodatek k ceni za povečanje energetske učinkovitosti, ki znaša 0,005 €.
Utekočinjen naftni shranjujemo v podzemnih ali nadzemnih plinohramih, ki jih od dobavitelja lahko kupimo ali najamemo. V gosto naseljenih območjih nekateri ponudniki gradijo plinovodna omrežja na utekočinjen naftni plin, na katerega se priklopi več uporabnikov. Mesečni strošek uporabe utekočinjenega naftnega plina je sestavljen iz cene plina, dajatev ter dodatkov in najema plinohrama, cena pa je podana na liter.
Lahko se odločimo za propan ali za mešanico butana in propana. Cena se od ponudnika do ponudnika razlikuje. Večina ga ponuja za okoli 0,85 €/l. Če smo priklopljeni na omrežje, se poraba obračunava po kubičnih metrih. Cene se gibljejo nekoliko nad 3 €/m3. Večina ponudnikov ponuja popust na plačilo z gotovino. Okoljska dajatev znaša 0,02 €/l, dodatek za povečanje energetske učinkovitosti pa 0,008 €/l. Tudi cena najema plinohrama se razlikuje glede na ponudnika, poleg tega pa je odvisna od velikosti cisterne. Cene najema se gibajo od 8 do 13 € na mesec.
Vir: SLONEPPri izbiri energenta, če seveda to možnost imamo, je vedno pomembna cena. Če je pri nakupu trdnih (les, premog) in tekočih (kurilno olje) cena povsem jasna, pa je končna cena porabljenega plina nekoliko bolj zapleteno sestavljena in odvisna od več različnih postavk.
Zemeljski plin
Zemeljski plin je običajno speljan po omrežju, na katerega so priklopljeni domovi uporabnikov. Poraba se plačuje mesečno po dejanski porabi ali pa pavšalno, ko je znesek predvidene porabe razdeljen enakomerno po posameznih mesecih znotraj leta. Način obračunavanja je odvisen od posameznega ponudnika. Strošek porabe je sestavljen iz cene zemeljskega plina, uporabnine omrežja in dajatev (takse, trošarine, DDV).Na ceno zemeljskega plina vpliva več dejavnikov, predvsem pogoji dobavitelja na debelo, spremembe cen nafte in naftnih derivatov ter gibanje tečajev tujih valut. Cene se razlikujejo od ponudnika do ponudnika, poleg tega pa se lahko tudi mesečno spreminjajo. Za odjem do 200 m3 na leto se gibajo od 0,3-0,5 € na kubični meter. Večji kot je odjem na leto, nižjo ceno plina nam bodo obračunali.
V ceno za uporabo omrežja je vključena omrežnina in cene za izvajanje meritev. Omrežnina je cena, ki plačujemo za transport zemeljskega plina po plinovodnem omrežju od slovenske meje do našega doma. Določitev omrežnine je v pristojnosti Javne agencije RS za energijo in je neodvisna od gibanja cen nafte na svetovnem trgu. Deli se na fiksni del, ki ga plačamo neodvisno od dobavljenih količin plina in variabilni del, ki se pomnoži s porabljeno količino za obračunsko obdobje. Fiksni del (pavšal) se razlikuje od ponudnika do ponudnika, običajno pa se giblje od 1 do 2 €. V takih primerih se variabilni del oz. cena distribucije na kubični meter porabe giblje okoli 0,1- 0,2 m3. Nekateri ponudniki imajo drugačen sistem in pavšala sploh ne zaračunajo, vendar je na račun tega cena variabilnega dela toliko višja, spet pri drugih pa obračunajo dražji pavšal, cena distribucije pa je nižja. Strošku za izvajanje meritev se lahko izognemo, če ponudniku sami sporočamo stanje števca (če seveda to omogoča). Okoljsko dajatev, ki znaša 0,02375 €, plačujemo zaradi onesnaževanja zraka z ogljikovim dioksidom. Trošarino za mineralna olja in plin, ki nas mesečno stane 0,0180 €, plačujemo za izdelke uvožene v Slovenijo, poleg tega pa plačujemo še dodatek k ceni za povečanje energetske učinkovitosti, ki znaša 0,005 €.
Utekočinjen naftni plin
Utekočinjen naftni shranjujemo v podzemnih ali nadzemnih plinohramih, ki jih od dobavitelja lahko kupimo ali najamemo. V gosto naseljenih območjih nekateri ponudniki gradijo plinovodna omrežja na utekočinjen naftni plin, na katerega se priklopi več uporabnikov. Mesečni strošek uporabe utekočinjenega naftnega plina je sestavljen iz cene plina, dajatev ter dodatkov in najema plinohrama, cena pa je podana na liter.
Lahko se odločimo za propan ali za mešanico butana in propana. Cena se od ponudnika do ponudnika razlikuje. Večina ga ponuja za okoli 0,85 €/l. Če smo priklopljeni na omrežje, se poraba obračunava po kubičnih metrih. Cene se gibljejo nekoliko nad 3 €/m3. Večina ponudnikov ponuja popust na plačilo z gotovino. Okoljska dajatev znaša 0,02 €/l, dodatek za povečanje energetske učinkovitosti pa 0,008 €/l. Tudi cena najema plinohrama se razlikuje glede na ponudnika, poleg tega pa je odvisna od velikosti cisterne. Cene najema se gibajo od 8 do 13 € na mesec.
Samanta Zupan