Cenejše ogrevanje
Objavljeno dne 10.01.2013Cene energentov rastejo. Najhitreje se dražijo naftni derivati, počasi jim sledijo drugi. Pričakujem, da se bo tudi pri nas cena kurilnega olja kmalu izenačila s poskočno ceno dizel goriva. Seveda nas bodo begala tudi cenovna nihanja posameznih energentov, ampak kratkotrajne pocenitve zmedejo le naivne potrošnike. Zemeljski plin, ki se je pred nekaj meseci pocenil, ni pocenil energije, le trenutno je malo manj draga.
Letni strošek ogrevanja
Običajna
enodružinska hiša porabi za ogrevanje in pripravo tople vode približno 3.000 l
KOEL letno. Če prištejemo še strošek
serviserja in dimnikarja, je to ob sedanjih cenah več kot 3.500 €, občutno
preveč. Kdor se ogreva z UNP, plača še več. Kako znižati te stroške? Stanovalci
pogosto podležejo agresivnemu trženju in zaupajo gostobesednemu »strokovnemu«
prodajalcu. Odločajo se za investicijo v kurilno napravo, ki naj bi proizvajala
cenejšo koristno energijo: toplotno črpalko, biomasni kotel ali direktno
električno ogrevanje. Prodajalec, ki niti ne pozna njihove hiše, jim dokazuje,
v koliko letih se bo investicija povrnila, posel je sklenjen. Pa je to prava
pot?
Energetski reveži
Slovenska
gospodinjstva s povprečnimi dohodki so uvrščena med energetsko revna, saj
porabijo prevelik del svojih dohodkov za osnovne energetske potrebe. Gospodinjstev,
ki si niti primerno toplega stanovanja ne morejo privoščiti, je vedno več.
Energetska revščina pomeni, da so stroški primernega ogrevanja stanovanjskih
prostorov tako veliki, da povzročajo uporabnikom težavo ali nepremostljivo
oviro. Kako stopiti iz energetske revščine, ki je posledica nizkih dohodkov,
visokih cen energije in slabe energijske učinkovitosti? Osebni dohodki se še
nekaj let ne bodo dvignili, cene energije pa bodo naraščale. Da ne zabredemo še
globlje v bedo energetske revščine, je potrebno odločno zmanjšati rabo energije
in izboljšati energijsko učinkovitost stavb. To lahko dosežemo s spremembo
bivalnih navad in z ukrepi v povečanje energijske učinkovitosti.
Ukrepi za znižanje stroškov
S spremembo
bivalnih navad lahko znižamo strošek energije do 20%, ob enakem bivalnem
udobju. Z dodatnimi drobnimi ukrepi (zatesnitev okenskih reg, vgradnja
termostatskih radiatorskih ventilov, zamenjava žarnic s sijalkami, zamenjava
potratnih gospodinjskih aparatov z učinkovitimi…) še dodatno znižamo rabo
energije. Potem za sledijo investicijsko zahtevnejši ukrepi: zamenjava dragega
energenta s cenejšim, zamenjava potratne kurilne naprave z učinkovitejšo,
povečanje energijske učinkovitosti stavbe in raba obnovljivih virov energije
(sprejemniki sončne energije, vsaj za toplo vodo). Potrebno se je zavedati, da
bo cena energije stalno naraščala in le tisti, ki bo znižal rabo energije, bo
trajno zmanjšal izdatke. Po letu 2020 bo dovoljeno graditi le skoraj nič
energijske stavbe (stavbe, ki porabijo manj energije, kot jo lahko proizvedejo
v svoji okolici), enako velja za obnove starejših stavb. Za energetsko oskrbo
izberite domače obnovljive vire energije (sonce ali biomasa), kjer pa to ni
mogoče, izberite toplotno črpalko, daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin.
Ogrevalni sistemi naj bodo energijsko učinkoviti (kondenzacijske ali
nizkotemperaturne kurilne naprave, nizkotemperaturni ogrevalni sistem, prezračevanje
z vračanjem energije…) in varčni. Svetujem, da pripravite plan energijske sanacije hiše tako, da bo potrebno manj energije za
ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo izboljšali bivalni
pogoji. Ukrepi naj bodo uravnoteženi.
Cilj celovite energijske sanacije naj bo nizkoenergijska hiša (zmanjšanje rabe
energije za faktor 10)! Prioriteto ukrepov določite glede na nujnost ukrepa,
stanje zgradbe in vračilo investicije. Če stavbe ni možno celovito obnoviti v
eni potezi, izvajajte ukrepe po fazah, vendar naj bodo usklajeni. Ukrepajte že
sedaj, ne čakajte na leto 2020.
Pasti neprimerne sanacije
Ob nepravilnih
ukrepih (zamenjava kotla na kurilno olje s toplotno črpalko, brez topotne
izolacije stavbe; zamenjava oken s tesnimi, brez vgradnje mehanske
prezračevalne naprave; zamenjava oljnega gorilnika zastarelega kotla s peletnim
gorilnikom, brez vgradnje hranilnika toplote; vgradnja električnega sevalnega
ogrevanja namesto radiatorskega; prenehanje ogrevanja v posameznih prostorih …)
se bodo stroški navidez nekoliko znižali, občutno pa se bo poslabšala kakovost bivanja.
Zaradi neprimernega zračenja in ogrevanja se v stanovanjskih prostorih vedno
pogosteje pojavlja plesen, to pa škoduje zdravju! Potrebno je zagotoviti
ustrezno prezračevanje s stalno izmenjavo zraka.
Kakovost bivanja ob majhni rabi energije
Prednost ima
kakovost bivanja. Obodne ploskve stanovanja naj bodo tople (dodatna toplotna
izolacija ovoja stavbe, brez toplotnih mostov), stekla naj bodo energijsko
učinkovita in ne nazadnje, prezračevanje naj bo s stalno izmenjavo zraka (mehansko
prezračevanje). Na ta način boste dosegli kakovostne in zdrave bivalne pogoje
ob majhni rabi energije in najmanjših stroških. Gradnja in prenova stanovanj
mora zagotoviti boljšo kakovost bivalnih pogojev in ne le boljšo energijsko
učinkovitost, saj slabši bivalni pogoji povečujejo število obolenj.
Matjaž Valenčič, energetski svetovalec
www.zenergija.si, december 2012