Vrste elektroinštalacij
V grobem ločimo:
- nizkonapetostne elektroenergetske inštalacije: namenjene so napajanju električnih naprav in razsvetljavi;
- informacijske inštalacije: so inštalacije za telefon, protivlomno in protipožarno zaščito, klimatizacijo, računalniške mreže,…
Glede na izvedbo električnih inštalacij pa le te delimo v naslednje skupine:
- inštalacije pod ometom in v ometu: inštalacije, ki se izdelajo že ob sami gradnji objekta, še preden se izdela zaključni ometni sloj;
- inštalacije nad ometom: vgrajujemo jih predvsem v vlažne prostore, kjer mora biti električna inštalacija napeljana s plastičnimi vodniki na ustreznih skobah;
- inštalacije v votlih stenah: delimo jih na gorljive in negorljive, od vrste inštalacije pa je odvisna tudi vrsta materiala, ki ga uporabimo za izvedbo električne inštalacije. Sistem je primeren za suhomontažno gradnjo;
- inštalacije v betonu: se nameščajo že v začetnih fazah gradnje objekta;
- inštalacijski kanali: niso uporabljivi za stanovanjske prostore, pogosto pa se uporabljajo v industrijski gradnji;
- inštalacije z neizoliranimi vodniki: se v stanovanjskih objektih uporabljajo zgolj za nizkonapetostne sisteme kot npr. halogenske svetilke in podobne naprave.
Pri tem morajo biti elektroinštalacije izvedene v skladu z veljavnimi predpisi iz projekta elektroinštalacij. Pozorni moramo biti na to, da so nizkonapetostne doze vsaj 5 cm oddaljene od visokonapetostnih doz (220V). V istem tokokrogu ne moreta biti povezana dva napetostna nivoja, razen v primeru, da je med njima nameščena pregradna stena. Električne inštalacije nameščamo v gibljive cevi, da so kasneje zamenljive. Vsi električni izvodi morajo vsebovati zaščitni vodnik, ki predstavlja tretjo žilo v trožilnem električnem vodu.