Svetlobne elektroinštalacije
Za svetilna telesa poznamo različne načine vezanja elektroinštalacij. Najpogostejši so:
- vklop in izklop: je najpogostejši vezalni način, omogoča ga navadno stikalo, s tem, da spaja ali prekinja enega izmed tokovodnikov;
- paralelno vezanje: v tokovni krog, ki ga spajamo ali prekinjamo z enim samim stikalom, je vezanih več svetilk hkrati;
- serijsko vezanje: k stikalu vodimo tri vodnike, od treh žarnic enega svetila lahko tako sveti le ena ali vse tri hkrati;
- menjalni vezalni način: uporabljamo ga, kadar želimo vklopiti ali izklopiti svetilo poljubno z enega ali drugega mesta, npr. na stopnišču, hodniku;
- zaporedno vezanje: žarnice povežemo med seboj zaporedno v tokovnem krogu, razen če izpade ali pregori ena žarnica, ugasnejo vse, če je vsak žarnični okov opremljen s kontaktnim mostičem, ki v primeru, da pregori ena žarnica, premosti defektno mesto.
Osvetljenost prostora je odvisna od načina osvetljevanja in od moči uporabljenih svetil ter svetlobne učinkovitosti, razdalje svetila, zasenčenja svetila in usmerjanja. Izhajajoč iz tega določamo vrsto svetila, moč in namestitev. V splošnem velja načelo, da osrednje nameščene močnejše svetilke nadomeščamo z več manjšimi svetilkami ali skupinami svetil. Bolje je načrtovati kakšen priključek več kot premalo.