Načrtovanje elektroinštalacij

V stanovanjskih prostorih uporabljamo določene standarde glede števila izvodov in vrste vtičnic.

V sobah in spalnih prostorih je priporočljiv eden ali dva izvoda za razsvetljavo, odvisno od velikosti prostora. Priporočljivo število vtičnic je dve do štiri. Odločimo se lahko tudi za napeljavo za avdio-video tehniko, ki pa naj bo ločena od drugih tokokrogov za moč, saj se zanje uporabljajo varovalke drugega tipa.

V kuhinji morajo biti vtičnice nameščene vsaj v višini pol metra od nivoja iztoka vode in odmaknjene za pol metra vstran. Za zaščitene vtičnice (s pokrovčki ali pri napravah, stalno priključenih na omrežje) je potrebna razdalja 0,3 m. Za priključke naprav v kuhinji uporabljamo enofazne vtičnice in trižilne izvode pri šibkejših napravah kot so hladilniki in mikrovalovne pečice, enako velja navadno za vgradne pečice, steklokeramična plošča je navadno prirejena za dvofazni priklop. Močnejši termični porabniki zahtevajo najmanj petžilni dovod iz razdelilnika (npr. električni štedilnik). Dolžina priključnega kabla za termične porabnike je lahko največ 2 metra od fiksnega priključka.

Kopalnice in sanitarne prostore štejemo med prostore s povečano nevarnostjo pred naključno previsoko napetostjo dotika. Vsi porabniki morajo biti zato napajani preko FID stikal z diferenčnim tokom 0,03 A ali preko kratkostičnih zaščitnih stikal z diferenčnim tokom 0,03 A. Stikala morajo biti nameščena na zunanji strani prostorov, obvezno je izenačevanje potenciala. Ločimo tri cone:

• cona 0: prostori iz katerih izteka voda in ne smejo biti opremljeni z električnimi vodi;
• cona I: je nad prostorom cone 0; 
• cona II: prostor okoli cone I v polmeru 0,6 metra, kjer lahko namestimo električne uporabnike, ki pa morajo biti priključeni preko fiksnega priključka z izvodom na spodnji strani in s stopnjo zaščite pred vdorom IP 55;
• cona III: prostor, oddaljen 2,4 metra od cone I, kjer se lahko na ustrezno višino nameščajo vtičnice s pokrovčki;
• zunaj cone III veljajo običajna pravila za nameščanje elektroinštalacij.

Ob gradnji je treba načrtovati tudi nekatere dodatne elektroinštalacije, četudi jih tisti trenutek še ne nameravamo izvesti. Sama namestitev bo namreč bistveno lažja in tudi bistveno cenejša, kot, če se zanje odločimo naknadno. Mednje štejemo npr. električni daljinski pogon garažnih in vrtnih vrat, vrtno razsvetljavo, vtičnice za električne kosilnice,… Podobno velja za informacijske elektroinštalacije. Za kasnejšo izvedbo ali dokončanje vseh omenjenih inštalacij pustimo v ali pod ometom prehodne cevi z ustreznimi dozami in razvodnicami.